Nečlenarji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Matijap (pogovor | prispevki)
m Vrnitev sprememb uporabnika »217.72.68.194« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »KocjoBot«.
Pupika21 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Taxobox_begin | color = pink | name = Nečlenarji}}
{{Taxobox_image | image = [[Slika:Gastropod.jpeg|225px|center|Polž]] | caption = ''[[Polž]]<br />Helix pomatia''}}
{{Taxobox_begin_placement | color = pink}}
{{Taxobox_regnum_entry | taxon = Živali<br />''Animalia''}}
{{Taxobox_phylum_entry | taxon = '''Nečlenarji'''<br />'''''Ameria'''''}}
{{Taxobox_end_placement}}
{{Taxobox_section_subdivision | color = pink | plural_taxon = [[poddeblo (biologija|Poddebla]]}}
[[Ploski črvi]] ''Plathelmintes''<br />
[[Ožigalkarji]] ''Cnidaria''<br />
[[Valjasti črvi]] ''Aschelmintes''<br />
[[Rebrače]] ''Ctenophora''<br />
[[Čaškarji]] ''Kamptozoa''<br />
[[Mehkužci]] ''Mollusca''<br />
[[Nitkarji]] ''Nemertina''
{{Taxobox_end}}
 
--[[Uporabnik:Pupika21|Pupika21]] 12:52, 9 april 2007 (CEST)--[[Uporabnik:Pupika21|Pupika21]] 12:52, 9 april 2007 (CEST)MEHKUŽCI
'''Nečlenarji''' so se verjetno razvili preko [[vrtinčarji|vrtinčarjev]], ti pa iz [[migetalkarji|migetalkarjev]].
 
Midve vam bova predstavile eno izmed skupin nečlenarjev- mehkužce.
Delimo jih na:
* preproste nečlenarje - razvito imajo primarno telesno votlino, npr. [[ožigalkarji]], [[ploski črvi]], [[rebrače]], [[valjasti črvi]]
* napredne nečlenarje - poleg primarne telesne votline imajo razvito tudi sekundarno ([[celom]]), npr. [[nitkarji]], [[mehkužci]]
 
Mehkužci so med vsemi nečlenarji dosegli višek razvoja (samo žuželke so presegle njihovo ogromno št. vrst-128000)
[[Kategorija:Nečlenarji|*]]
Dosegli so zelo visoko organizacijo, najvišje so se povzpele sipe, hobotnice in lignji eden dokaz so npr. 18 metrske dolžine orjaških lignjev z svojimi lovkami
[[Kategorija:Pravi mnogoceličarji]]
Večina mehkužcev živi v vodi, le polžem se je deloma posrečilo prodreti tudi na kopno.
Na kopnem polže varujeta sluz in hišica, namesto škrg pa so se jim razvila pljuča
Tukaj lahko vidite golega polža, ki živi v morju
Najštevilčnejše so 3 skupine mehkužcev:
- polži
- školjke
- glavonožci
 
telo mehkužcev delimo na glavo, nogo in drobovnjak
Posebna kožna guba, imenovana plašč , izloča lupino ali hišico . Prostor med plaščem in preostalim telesom imenujemo plaščna votlina . V njej so škrge, zadnjična odprtina ter izvodila izločal in spolnih organov.
Mehkužci z dobro izoblikovano glavo imajo običajno tudi dobro razvite oči in tipalnice ali pa lovke. Pri mnogih je v ustih jeziku podoben organ, strgača (radula). Na njenem površju so številni drobni, trdni zobci, s katerimi rastlinojedci strgajo rastlinske delce, plenilci pa vrtajo v telo svojih žrtev.
( Tukaj na sliki vidite polža k se mu zelo dobro vidi noga glava in drobovnjak)
 
Noga je mišičast organ za lokomocijo. Polži z njo lazijo, školjke se vkopavajo v podlago, pri glavonožcih pa je spremenjena v lovke in lijak .
Prvotno dihalo mehkužcev je par škrg v plaščni votlini. Drugotno pa lahko vlogo dihal prevzame stena plaščne votline, tako da pri kopenskih polžih govorimo kar o plučih . Polži plučarji so po njih dobili ime.
Živčevje je dobro razvito. Sestoji iz živčnih vozlov (ganglijev), ki so med sabo povezani z živčnimi vrvicami. Pri glavonožcih so možganski gangliji (možgani) in čutila posebno dobro razviti.
Mnogi mehkužci so za človeka pomembni kot vir hrane.
Nekatere podzemeljske vrste polžev so znane iz Slovenije
Veda in znanost o mehkužcih se imenuje malakologija.
12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)~~
Za večino polžev je značilen zavit, zasukan drobovnjak
. Sukanje ali zavijanje drobovnjaka imenujemo torzija , posledica pa je tudi zavita hišica. Telo polžev je zaradi sukanja nesomerno .
Polži imajo prvotno dobro razvito hišico. Nekateri, npr. slinarji in lazarji, so drugotno brez nje. Polži zaščitijo telo tako, da se vpotegnejo v hišico. Kopenski polži lahko preživijo neugodne razmere (sušo, mraz) dalj časa zalizani v hišico.Polži so najštevilnejši razred mehkužcev. Obsegajo več podskupin, med katerimi so najvažnejši:
- predškrgarji,
- zaškrgarji,
- plučarji.
pljučarji so edina skupina kopenskih mehkužcev.
12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)~
Pljuč Školjke so mehkužci z dvodelno lupino, ki ščiti mehke dele bočno sploščenega telesa. Glava ni jasno razvidna - ni oddaljena od ostalega telesa. Če med plašč in lupino zaide tujek, se okoli njega najga biserovina in sčasoma nastane biser.Pogosto so zadnji robovi plašča združeni v cevasta podaljška z odprtinama - odtekalko in dotekalko Školke so filtratorji in se prehranjujejo s precejanjem (filtriranjem) hranilnih delcev iz vode.
12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)12:52, 9 april 2007 (CEST)[[Uporabnik:Pupika21|Pupika21]] 12:52, 9 april 2007 (CEST)
Glavonožci so najvišje razviti mehkužci. Mednje uvrščamo sipe, lignje, hobotnice in starinske brodnike ter izumrle amonite.Pretežno so glavonožci dolgi od nekaj decimetrov do metra, globokomorski velelignji, ki so največji nevretenčarji sploh, pa merijo z lovkami vred do 20 m.
 
--[[Uporabnik:Pupika21|Pupika21]] 12:52, 9 april 2007 (CEST)ami