Vzvratno gibanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
m dp |
||
Vrstica 3:
'''Vzvrátno gíbanje''' (ali '''retrográdno''' in tudi obrátno gíbanje) je v [[astronomija| astronomiji]] [[gibanje]] [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi [[lega|lege]] opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[napredno gibanje|napredno]], oziroma [[progradno gibanje]].
V [[Osončje|Osončju]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v Osončju v progradni smeri ima vzrok v načinu njegovega nastanka. Osončje je nastalo iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v njem. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]]
Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje [[os vrtenja|osi]] lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v Osončju se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri, gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta [[Venera]] in [[Uran]], ki se vrtita okoli svoje osi v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla|hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli osrednjega telesa.
| |||