Sončeva pega: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Slika iz Zbirke
m T_E
Vrstica 3:
'''Sónčeva péga''' je območje na [[Sonce|Sončevi]] površini ([[fotosfera|fotosferi]]), kjer je [[temperatura]] nižja od okolice in močnejša [[magnetizem|magnetna]] dejavnost, ki zavira [[konvekcija|konvekcijo]].
 
Večjo pego lahko sestavlja temen osrednji del oziroma umbra (senca), ki jo obdaja svetlejša penumbra ali polsenca. Temperatura sence je okoli 4500 °C, polsence pa 5000 °C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov sz tempraturo[[efektivna temperatura|efektivno]] površinsko temperaturo 5778 [[kelvin|K]]. Če bi jih opazovali neodvisno od okoliške fotosfere, bi bile svetlejše od [[električni oblok|električnega obloka]]. Pege vidimo največkrat v skupinah, najprej so zelo majhne počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14 dneh, na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega vse ostale pa izginejo. Za leto [[2007]] je predviden minimum [[Sončeva dejavnost|Sončeve dejavnosti]] ([[Sončev cikel]]). Sončeve pege so povezane z močnim magnetnim delovanjem kot so [[koronska zanka|koronske zanke]] ali ponovne spojitve magnetnih silnic.
 
[[Slika:ChroniclesofJohnofWorcester.jpg|thumb|right|250px|Risba Sončeve pege v delu ''Chronicon ex chronicis'' [[John iz Worcestra|Johna iz Worcestra]]. ]]