Biševo: Razlika med redakcijama

Biševo sicer spada med hrvaške otoke, ki so najbolj oddaljeni od celinske obale. Sosednja majhna otočka sta Sveti Andrija ([[Svetac]], najredkeje stalno naseljeni otok v Jadranu) in [[Brusnik]] v isti smeri pa še [[vulkan]]ski otoček [[Jabuka]], ki je nekoč mornarici [[JLA]] služil kot vadbena balistična tarča. Biševo je eden izmed otokov, ki je najbližje otoku [[Palagruža]].

Otok je zaradi odprte geografske lege večinoma izpostavljen visokim valovom, [[maestral]]u z zahodne strani, [[jugo|jugu]] z južne in [[burja|burje]], ki piha preko ''Biševskega kanala'' iz smeri otoka Vis. Nevalovitost morja je relativno redka. Na otoku so tri mahjne lučice: na zahodni strani v zalivih ''Salbunara'' in ''Porat (Biševska luka)'', na vzhodni strani pa ''Mezuporat'', kjer je sicer zaradi podvodnega električnega kabla prepovedano sidranje. V teh zalivih, kjer so tudi zaselki z nekaj hišami, je pristaniščepristajališče redne ladijske povezave s Komižo. Zaradi visokih valov domačini manjša plovila spravljajo na kopnem.

Nekdaj največja in najbolj naseljena vas na otoku je ''Polje'' (v geografskem središču otoka), kjer se nahaja tudi cerkev [[Sveti Silvester|Svetega Silvestra]]. Poleg nje so razvaline [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a, ki ga je leta 1050 ustanovil [[Ivan Grlić]] iz [[Split]]a. Dve stoletji kansje je bil zapuščen zaradi nenehne nevarnosti, ki so jo predstavljali [[pirati]]. Najvišja vzpetina, ''Straža'', tudi ''Straženica'' (240 [[mnm]]) se nahaja na južnem delu otoka. Ime je dobila zaradi strateške pomembnosti, ki jo je izkoriščala tudi vojska. Sicer je na otoku vidnih nekaj [[top]]ovskih votlin, ki spominjajo na [[predor]]e. V letih 1980-1990 je bilo območje Biševa zaradi vojaškega odloka zaprto za [[športni ribolov]]. Večino obale predstavljajo visoke [[čer]]i in visoke previsne stene, nekaj najlepših plaž pa se nahaja v zalivih.