Marijino brezmadežno spočetje: Razlika med redakcijama

Dogma je tesno povezana s katoliškim razumevanjem [[izvirni greh|izvirnega greha]]. Po prepričanju Rimskokatoliške Cerkve se greh Adama in Eve prenaša na vsakega novospočetega otroka in to na dva načina: (1) kot posledice greha prastaršev (bolezni, trpljenje in nagnjenost h grehu) in (2) kot stanje grešnosti že takoj ob spočetju. Po katoliškem verovanju so torej vsi otroci od trenutka svojega spočetja naprej omadeževani z grešnostjo in prikrajšani za posvečujočo Božjo milost - in to dokler jih ne očisti [[zakrament]] [[krst]]a. Omenjena dogma torej uči, da je bila Marija edina od vseh ljudi, ki ob spočetju ni bila grešna, pač pa je bila že od prvega trenutka svojega obstoja ''milosti polna'' (ni pa bila obvarovana nagnjenostiposledic hizvirnega grehugreha - za to, da je celo življenje ostala brez greha, si je morala prizadevati in se odločiti za sodelovanje z Bogom, kar je izpovedala z besedami: "Glej dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi.").

[[Pravoslavje|Pravoslavni]] kristjani in večina [[protestantizem|protestantov]] ima precej drugačen pogled na izvirni greh - verujejo namreč, da se na otroke prenašaprenašajo samo posledice izvirnega greha (trpljenje, bolezen, nagnjenost h grehu) ne pa tudi stanje grešnosti. Po njihovem prepričanju se vsi otroci rodijo brez greha (polni Božje milosti) in v tem pogledu se jim Marija ne zdi nobena izjema, zato dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju zavračajo kot nepotrebno.

Nekateri pravoslavni kristjani trdijo, da pravoslavne Cerkve ne priznavajo dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. S tem nočejo reči, da je bila Marija spočeta grešna, pač pa gre predvsem za nerazumevanje ali nepoznavanje katoliškega pogleda na izvirni greh. Ti pravoslavni verniki preprosto mislijo, da "obvarovanost izvirnega greha" pomeni, da Marija sploh ni nikoli čutila ''nagnjenostinobenih hposledic grehu''izvirnega greha (to bi bil pravoslavni pomen te besedne zveze), česar pa katoliška dogma ne trdi.