Pavel Grošelj: Razlika med redakcijama

 

Že v [[gimnazija|gimnaziji]] je pokazal veliko zanimanje za [[naravoslovje]] (v rokopisu so ostala njegova šolska predavanja) in [[pesništvo|pesniški]] dar (zvezek neobjavljenih pesmi). Kot stilist se je uveljavil že v zgodnjih naravoslovnih spisih (''LZ'', 1904-1905, 1910). Prve pesmi je objavil v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' (1902-1904). Napisal je primerjalno književno študijo ''Prešeren in Petrarka'' (1902) in se s predavanjem ''France Prešeren'' (1905) uvrstil med zgodnje [[prešernoslovje|prešernoslovce]]. Z govorjeno in pisano besedo je Grošelj dejavno posegal v boj za slovensko univerzo (v predavanjih že leta [[1901]] kot študent novinec na [[Dunaj]]u), kot član vseučiliške komisije pa je v pripravah tudi neposredno deloval. Smrt mu je preprečila, da bi dokončal že skoraj opravljeno delo o [[živčevje|živčevju]] [[skifomeduze|skifomeduz]], teoretične študije o [[promorfologija|promorfologiji]] [[organizem|organizmov]] in svoje življensko delo ''Splošna biologija''.

 

Dolga leta (vse od [[1917]]) si je Grošelj prizadeval za slovensko poljudnoznanstveno revijo. Leta [[1933]] je prirodoznanska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo začela na njegovo pobudo izdajati časopis ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' in Grošlja izbrala za urednika. Bil je urednik znanstvenega glasila ''Prirodoslovne razprave'' ([[1931]]-[[1939]]). Njegovi izbrani naravoslovni spisi so izšli v knjigi ''Vesolje-Zemlja-Človek'' ([[1957]]). Pisal je tudi poljudne članke in razprave iz [[astronomija|astronomije]]. V njegov spomin podeljuje [[Prirodoslovno društvo Slovenije]] od leta [[1984]] Grošljeve plakete.

[[Kategorija:Umrli leta 1940|Grošelj, Pavel]]

[[Kategorija:Prešernoslovci|Grošelj, Pavel]]

[[Kategorija:Slovenski biologi|Grošelj, Pavel]]

[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Grošelj, Pavel]]

[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani|Grošelj, Pavel]]