Wikipedija

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Smihael (pogovor | prispevki)
20.011 urejanj
delana ureditev
Smihael (pogovor | prispevki)
20.011 urejanj
dokončna ureditev
Vrstica 1:
'''Pokristjanjevanje [[Alpski Slovani|Alpskih Slovanov]]''' se je začelo že v [[8. stoletje|8. stoletju]]. To delo so menihi in duhovniki upravljali postopoma. Slovane severno od Drave so pokristjanjevali iz središča v [[Salzburg]]u, [[Slovani|Slovane]] južno od [[Drava (reka)|Drave]] pa iz [[Oglej]]a.
Širjenje krščanstva v [[Vzhodne Alpe]] je povezano zs priznanjem [[knez Borut|karantanskega kneza Boruta]] do nadoblasti [[Bavarci|Bavarske]], ki pa je bila od leta [[743]] pod vplivom krščanske [[Franki|Frankovske države]]. ▼
{{v delu}}
 
Sprva so celotno območje [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitve Alpskih Slovanov]] pokristjanjevali duhovniki iz [[Salzburg]]a, kasneje pa iz dveh središč, ki so ju določili leta [[796]] na vojnem pohodu proti [[Avari|Avarom]]. [[Salzburg|Salzburški]] [[škof Arn]] je na posvetu določil reko [[Drava|Dravo]], kot mejo vpliva Salzburške in Oglejske cerkve.
Severno od Drave so pokristjanjevali iz središča v [[Salzburg]]u, [[Slovani|Slovane]] južno od [[Drava (reka)|Drave]] pa iz [[Oglej]]a.
 
== Širjenja krščanstva severno od Drave ==
[[Slika:Gospasveta.jpg|thumb|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]], ki (povezanajo zje ustoličevanjemblagoslovil koroškihškof vojvod)Modest.]]
 
PoOblast smrtije knezapo smeri svojega očeta [[knez Borut|kneza Boruta]]a jeprevzel prvi krščanski [[karantanski knez]] postal njegov sin [[knez Gorazd|Gorazd]], ki so ga na Bavarskem dvoru, v času ko je bil tam kot talec,talca vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je njegov bratranec [[Hotimir]] (vladanje 752-769). Skupaj z Hotimirjem je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a, od tam pa jih je pošiljal škof [[Virgil]]. Karantanski [[pokrajinski škof]] je bil [[Modest]]. V njegovi pristojnosti je bilo nadziranje širjenja vere, blagoslavljanje novih cerkva in posvečevanje duhovnikov po [[kanon|kanonskih določilih]]. V namen širjenja vere so začeli zidati prve [[samostan]]e in in [[cerkev|cerkve]].▼
▲Širjenje krščanstva v [[Vzhodne Alpe]] je povezano z priznanjem nadoblasti [[Bavarci|Bavarske]], ki pa je bila od leta [[743]] pod vplivom krščanske [[Franki|Frankovske države]].
▲Po smrti kneza [[Borut]]a je prvi krščanski [[karantanski knez]] postal njegov sin [[knez Gorazd|Gorazd]], ki so ga na Bavarskem, v času ko je bil tam kot talec, vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je njegov bratranec [[Hotimir]] (vladanje 752-769). Skupaj z Hotimirjem je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a, od tam pa jih je pošiljal škof [[Virgil]]. Karantanski [[pokrajinski škof]] je bil [[Modest]]. V njegovi pristojnosti je bilo nadziranje širjenja vere, blagoslavljanje novih cerkva in posvečevanje duhovnikov po [[kanon|kanonskih določilih]]. V namen širjenja vere so začeli zidati prve [[samostan]]e in in [[cerkev|cerkve]].
 
Krščanstvo se je širilo postopoma. Vero vero je morala najprej sprejeti celotna knezova družina, saj mu bo tako lahko sledilo ljudstvo. [[Karantanci]] so se širjenju krščanstva sprva uspešno upirali, vendar so bili zatrti. Misijonska dejavnost se je še stopnjevala. Naloga misijonarjev je bila, da se neverni rod Slovanov pripelje na pot resnice{{navedi vir}}.
 
== PokristjanjevanjeŠirjenja krščanstva južno od Drave ==
JužnoPokristjanjevanje južno od Drave soje vero širili duhovnikipotekalo iz [[Oglej]]a. O načinu pokristjanjevanja so se dogovorili leta [[796]] v vojaškem taboru na pohodu proti [[Avari|Avarom]]. Posveta so se udeležili tudi nekateri duhovniki iz [[Salzburg]]a (območje severno od Drave) med katerimi je bil tudi njihov [[škof Arn]]. Po koncu avarskih vojnah je oglejska cerkev začela delovati po dogovorjenih načelih na območju južno od Drave torej v [[Karniola|Karnioli]] in v [[Panonija|Panoniji]].
 
Pomembno delu pri širjenju krščanstva in pismenosti sta opravila tudi [[Konstantin]] in [[Metod]] iz [[Bizanc]]a. Bogoslužje sta opravljala v slovanskem jeziku, kar pa je bilo v nasprotju z prepričanjem Salzburških škofov. Zaradi tega sta več delovala v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]]. Konstantin, ki je kasneje prestopil v samostan in dobil ime Ciril, je sestavil pisavo [[glagolica|glagolico]] in jo uporabil v svojem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]].
 
== Krst ==
 
Takratni potek [[krst]]a je leta [[811]] podrobno opisal opisal [[Seznam Oglejskih patriarhov|oglejski patriarh]] [[Maksencij]]. Sprejeli so ga lahko letistile tisti, ki so bili dobro poučeni o [[krščanstvo|krščanski veri]], ter so lahko samostojno, brez prisile, povedali, da verujejo v [[Kristus]]a. Prav zaradi tega je širjenje krščanstva potekalo v domačem jeziku. Obred se je začel s tem, da je krščenec dobil [[sol]] v usta, duhovnik pa mu je pihnil skozi nos. Po koncu prvega dela obreda so ga izprašali in odpovedati se je moral grehu. Nato so ga trikrat potopili v vodo ter ga mazilili z [[Krizma|svetim oljem]].
Krst v takratnem obdobju je opisal tudi slovenski pesnik [[France Prešeren]] v 3. delu znamenite domovinske pesnitve ''[[Krst pri Savici]]''.
 
== Samostani ==
 
[[Slika:Sticna2.JPG|thumb|[[Cistercijanski samostan Stična]]]]
Pri širjenju krščanstva so imeli pomembno nalogo samostani. Med njimi je bil samostan svetega Ivana pri izviru Timave, ki so ga obiskovali številni slovenski verniki. Med drugim so ustanovili cistercijanski samostan v Stični ([[1132]]), samostan v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] ([[1234]]), in še samostana v [[Vatrinje|Vetrinju]] na [[Koaroška|Koroškem]] in [[Monoštr]]u v [[Porabje|Porabju]].
 
 
== Viri ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Pokristjanjevanje_Alpskih_Slovanov«