Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor

Današnja cerkev s samostanom je bila grajena med leti 1892 - 1900 in stoji na mestu nekdanje kapucinske cerkve, grajene v 17. stoletju na željo mariborskega grofa Khiesla. Zaradi vedno večjega števila romarjev je postala cerkvica premajhna. Od nje se je ohranila le grobnica.

Graditelj nove cerkve je bil frančiškan p. Kalist Heric, načrte je izdelal dunajski arhitekt Rihard Jordan, gradbeni mojster pa je bil Jožef Schmalzhofer z Dunaja.

Stavba je grajena v psevdoromanskem slogu, njena dolžina je 57,50 m, širina 24 m in višina 17,50 m. Fasado cerkve krasita dva mogočna 58 m visoka stolpa, ki se zaključita s šiljasto streho in s 3 m visokima pozlačenima križema. Leta 1895 so v zvonike namestili pet zvonov s skupno težo 8920 kg, ki pa jih je pobrala I. svetovna vojna. Ljubezen vernikov do Marijinega svetišča je leta 1924 ponovno darovala pet zvonov v skupni teži 7012 kg, leta 1938 pa še en zvon s težo 5855 kg v čast Materi Usmiljenja; to je bil največji zvon v takratni Jugoslaviji. Tudi ti zvonovi so postali plen II. svetovne vojne, in ko je največji zvon iz zvonika počasi drsel na tla, se je množica ljudi jokaje poslavljala od njega. Ob stoletnici prvih zvonov pa so bili ponovno dvignjeni v zvonik trije novi zvonovi s skupno težo 3700 kg.

Cerkev ima tri vhode, ki so kamnoseško okrašeni, najbogateje je obdelan glavni portal z mozaikom Marijinega oznanjenja v timpanonu. Na sedlu nad rozeto stoji pozlačena podoba Matere Usmiljenja z napisom: »Vsem, ki pobožno vstopijo in zaupno prosijo, bodi morska zvezda in v smrtni uri vrata nebeška, o Marija!«

Cerkev je 11. avgusta 1900 slovesno blagoslovil takratni škof Mihael Napotnik ob navzočnosti številnih Mariborčanov in romarjev iz različnih krajev takratne Avstro-Ogrske.

Šest let pozneje, 7. novembra 1906, je papež Pij X. povzdignil romarsko cerkev v baziliko minor, kar nam pove tudi grb na pročelju cerkve, ki ga je izklesal akademski kipar Viktor Gojkovič. To je bilo prvo imenovanje za baziliko na slovenskih tleh in sploh v Avstro-Ogrski.

Vir: www.bazilika.info