Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Krst: slog |
pp dvomljivi naslovi, v delu |
||
Vrstica 1:
'''Pokristjanjevanje [[Alpski Slovani|Alpskih Slovanov]]''' se je začelo že v 8. stoletju. To delo so menihi in duhovniki upravljali postopoma. Slovane severno od Drave so pokristjanjevali iz središča v [[Salzburg]]u, [[Slovani|Slovane]] južno od [[Drava|Drave]] pa iz [[Oglej]]a.
{{v delu}}
== Začetek širjenja krščanstva v Vzhodne Alpe ==
Po smrti kneza [[Borut]]a je [[karantanski knez]] postal njegov sin [[Gorazd]], ki so ga na Bavarskem, v času ko je bil tam kot talec, vzgojili v kristjana. Po treh letih vladanja, je Gorazd umrl. Nasledil ga je Borutov nečak [[Hotimir]]. Z njim je v [[Karantanija|Karantanijo]] prišel tudi prvi [[duhovnik]], ki je začel oznanjati krščansko vero. Večina duhovnikov je prihajala iz [[Salzburg]]a. Iz Salzburga so vero širili severno od [[Drava|Drave]], iz [[Oglej]]a pa na Slovane južno od Drave.
[[Slika:Cerkev Areh Pohorje.jpg|thumb|Gradili so številne cerkve]]
== Širjenje krščanstva v Vzhodne Alpe ==
Krščanstvo se je širilo postopoma in je bilo tesno povezano z dejstvom, da mora vero najprej sprejeti knez in njegova družina in šele takrat bojo lahko uspeli z ljudstvom. Začeli so zidati [[samostan]]e in in [[cerkev|cerkve]]. [[Karantanija|Karantanci]] so se širjenju krščanstva upirali, vendar so bili zatrti. Misijonska dejavnost se je še stopnjevala. Naloga misijonarjev je bila ,''da se neverni rod Slovanov pripelje na pot resnice''. Širjenje je potekalo v domačem jeziku.
Vrstica 10 ⟶ 11:
Tja ga je poslal škof [[Virgil]]. Dal mu je dovoljenje, ''da blagoslavlja cerkve in posvečuje duhovnike po kanonskih določilih''. Modest je v Karantaniji posvetil cerkve pri [[Gospa Sveta|Gospe Sveti]], v mestu
''Teurnia'' (''današnji St. Peter im Holz pri Spittalu'') in v kraju ''ad Undrimas'' ob zgornji [[Mura|Muri]]. (To vse se je dogajalo severno od Drave)
[[Slika:Gospasveta.jpg|thumb|Gospa Sveta, danes pomembna cerkev na Koroškem]]
== Južno od Drave ==
Vrstica 19 ⟶ 21:
Takratni potek [[krst]]a je leta [[811]] podrobno opisal opisal [[Seznam Oglejskih patriarhov|oglejski patriarh]] [[Maksencij]]. Sprejeli so ga lahko letisti, ki so bili dobro poučeni o [[krščanstvo|krščanski veri]], ter so lahko samostojno, brez prisile, povedali, da verujejo v [[Kristus]]a. Obred se je začel s tem, da je krščenec dobil [[sol]] v usta, duhovnik pa mu je pihnil skozi nos. Po koncu prvega dela obreda so ga izprašali in odpovedati se je moral grehu. Nato so ga trikrat potopili v vodo ter ga mazilili z [[Krizma|svetim oljem]].
Krst v takratnem obdobju je opisal tudi slovenski pesnik [[France Prešeren]] v 3. delu znamenite domovinske pesnitve ''[[Krst pri Savici]]''.
[[Slika:Sticna2.JPG|thumb|[[Cistercijanski samostan Stična]]]]▼
== Samostani ==
▲[[Slika:Sticna2.JPG|thumb|[[Cistercijanski samostan Stična]]]]
Pri širjenju krščanstva so imeli pomembno nalogo samostani. Med njimi je bil samostan svetega Ivana pri izviru Timave, ki so ga obiskovali številni slovenski verniki. Med drugim so ustanovili cistercijanski samostan v Stični ([[1132]]), samostan v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] ([[1234]]), in še samostana v [[Vatrinje|Vetrinju]] na [[Koaroška|Koroškem]] in [[Monoštr]]u v [[Porabje|Porabju]].
| |||