Ljudska latinščina: Razlika med redakcijama

'''Ljudska''' ali '''vulgarna''' [[latinščina|latinščina]] (lat. ''vulgus'' - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v [[Italija|Italiji]] in provincah.

 

Tako kot vsi jeziki, se je tudi vulgarna latinščina delila na [[Narečje|dialekte]] oziroma se je različno razvijala na raznih delih [[Rimski imperij|rimskega imperija]]. V ljudski latinščini se ni pisalo, zato o njej nimamo niti približno toliko podatkov kot o klasični latinščini. Za večino ljudsko-latinskih oblik nimamo direktnih dokazov, da so sploh obstajale, temveč jih rekonstruiramo na osnovi [[Romanski jeziki|romanskih jezikov]]. Govori se od leta [[100|100]] do leta [[500|500]], v [[6. stoletje|6. stoletju]], pa se že začne diferencirati v posamezne [[Romanski jeziki|romanske jezike]].

 

== Jezikovne spremembe ==

 

Tako se je ljudska latinščina vedno bolj oddaljevala od klasične, dokler ni prešla v [[Romanski jeziki|romanske jezike]], katere poznamo danes.

 

== Delitev ==

 

Kljub temu, da ni celovitih tekstov, pa obstaja več indirektnih pisnih dokazov o ljudski latinščini, ki jih lahko razdelimo na tri skupine:

 

=== ''' Pripombe klasičnih piscev''' ===

'''Pripombe rimskih pisateljev''' o vulgarnih oblikah so zelo redke in skope, ker avtorji niso niti pomislili, da bi jezik neizobraženih ljudi lahko sploh koga zanimal.

Zgodovinarji so včasih tudi v govorih ljudi iz visokega sloja zabeležili besede ljudske latinščine. [[Sveti Avguštin|Sveti Avguštin]] je na primer govoril '''''simus''''' namesto '''''sumus''''', [[Vespazijan|Vespazijan]] pa je besedo '''''plaustra''''' izgovarjal '''''plostra'''''.

 

=== ''' Napisi''' ===

 

V '''napisih na kamnitih ploščah''' se pojavlja veliko vulgarnih oblik, ker so kamnoseki pripadali neizobraženemu sloju. Značilnost teh napisov je, da se glas h , ki se ne izgovarja, ne piše (npr. '''''oc''''' namesto '''''hoc''''') in da tudi nekateri drugi glasovi izpadajo (npr. '''''meses''''' namesto '''''menses''''', '''''dece''''' namesto '''''decem'''''). Posebno zanimivi so napisi iz [[Pompeji|Pompejev]], ki so se ohranili pod vulkanskim pepelom. Med njimi so povsem običajna, družinska sporočila, katera so s kredo ali barvo po zidovih pisali mimoidoči.

 

=== ''' Poznolatinski teksti''' ===

 

Tudi '''poznolatinski in srednjeveški teksti''' vsebujejo, podobno kot napisi na ploščah, ljudske oblike, ki pa niso zavestno uporabljene ampak zato, ker njihovi avtorji niso znali drugače pisati.

 

== Appendix Probi ==

 

Dragocenejši od vseh slovnic in verjetno najvažnejši dokument o ljudski latinščini je za nas seznam besed, najden v dodatku k neki razpravi slovničarja Probusa, z imenom '''Appendix Probi [http://la.wikisource.org/wiki/Appendix_Probi]'''. Domneva se, da je nastal v [[Rim|Rimu]] med [[2. stoletje|2.]] in [[4. stoletje|4. stoletjem]]. Neznani učitelj ali učenec je v njem zabeležil 257 »jezikovnih napak «, pri tem pa navedel ob vsaki pravilno izgovorjavo, to je obliko posamezne besede v klasični latinščini. V tem delu je bilo razvidno, da se je namesto '''''vinea, auris, stabulum''''', itd. govorilo '''''vinia, oricla, stablum,''''' itd.

 

== Zunanje povezave ==

 

 

== Viri ==

*Ivan Klajn, Istorijska gramatika španskog jezika, Beograd 1977