Ljudska latinščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Ljudska''' ali '''vulgarna''' [[latinščina|latinščina]] (lat. ''vulgus'' - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v [[Italija|Italiji]] in provincah.
Tako kot vsi jeziki, se je tudi vulgarna latinščina delila na [[Narečje|dialekte]] oziroma se je različno razvijala na raznih delih [[Rimski imperij|rimskega imperija]]. V ljudski latinščini se ni pisalo, zato o njej nimamo niti približno toliko podatkov kot o klasični latinščini. Za večino ljudsko-latinskih oblik nimamo direktnih dokazov, da so sploh obstajale, temveč jih rekonstruiramo na osnovi [[Romanski jeziki|romanskih jezikov]]. Govori se od leta [[100|100]] do leta [[500|500]], v [[6. stoletje|6. stoletju]], pa se že začne diferencirati v posamezne [[Romanski jeziki|romanske jezike]].
Vrstica 23 ⟶ 19:
'''Pripombe rimskih pisateljev''' o vulgarnih oblikah so zelo redke in skope, ker avtorji niso niti pomislili, da bi jezik neizobraženih ljudi lahko sploh koga zanimal.
Zgodovinarji so včasih tudi v govorih ljudi iz visokega sloja zabeležili besede ljudske latinščine. [[Sveti Avguštin|Sveti Avguštin]] je na primer govoril '''''simus''''' namesto '''''sumus'''''
V '''napisih na kamnitih ploščah''' se pojavlja veliko vulgarnih oblik, ker so kamnoseki pripadali neizobraženemu sloju. Značilnost teh napisov je, da se glas h , ki se ne izgovarja, ne piše (npr. '''''oc''''' namesto '''''hoc''''') in da tudi nekateri drugi glasovi izpadajo (npr. '''''meses''''' namesto '''''menses''''', '''''dece''''' namesto '''''decem'''''). Posebno zanimivi so napisi iz [[Pompeji|Pompejev]], ki so se ohranili pod vulkanskim pepelom. Med njimi so povsem običajna, družinska sporočila, katera so s kredo ali barvo po zidovih pisali mimoidoči.
Tudi '''poznolatinski in srednjeveški teksti''' vsebujejo, podobno kot napisi na ploščah, ljudske oblike, ki pa niso zavestno uporabljene ampak zato, ker njihovi avtorji niso znali drugače pisati.
| |||