Ljudska latinščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Ljudska''' ali '''vulgarna''' [[latinščina|latinščina]] (lat. ''vulgus'' - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v [[Italija|Italiji]] in provincah.
 
V tem jeziku so se razvile nove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti, katerih v klasični latinščini ni bilo. V [[Glasoslovje|glasoslovju]] pride do monoftongiziranja dvoglasnikov (ae > e, au > o), izginjanja razlik med dolgimi in kratkimi samoglasniki, v skladnji pa nadomeščanje samostojnih sklonskih dopolnil s predložnimi zvezami.
 
Posamezne stare latinske besede so bile zamenjane z novimi sestavljankami ali izposojenkami iz [[Grščina|grškega]], [[Keltski jeziki|keltskega]], [[Germanski jeziki|germanskega]] in drugih jezikov. Teh besed, ki so bile prevzete iz drugih jezikov, pa ni toliko, da bi se celotna podoba jezika na njihov račun prav zelo spremenila. Primeri: Namesto latinskega ''bellum'' in izpeljank se začnejo uporabljati besede iz germanske osnove *''wer''- (nem. ''wehren'', angl. ''war''), odtod npr. it. ''guerra''. Namesto ''loqui'' se začne uporabljati ''parabolare'' iz gr. ''parabole'' 'primera, prilika'. Nekatere latinske besede se nadomestijo tudi z drugimi latinskimi, ki niso izposojene od drugod: namesto ''pulcher'' se uporablja ''bellus'', namesto ''ire'' se začne uporabljati ''vadere'' oz. ''ambulare'' ipd.
Vrstica 8:
Tako se je ljudska latinščina vedno bolj oddaljevala od klasične, dokler ni prešla v [[Romanski jeziki|romanske jezike]], katere poznamo danes.
 
Tudi vulgarna latinščina se je, tako kot vsi jeziki, delila na [[Narečje|dialekte]] oziroma se je različno razvijala na raznih delih [[Rimski imperij|rimskega imperija]].
 
V ljudski latinščini se ni pisalo, zato o njej nimamo niti približno toliko podatkov kot o klasični latinščini. Za večino ljudsko-latinskih oblik nimamo direktnih dokazov, da so sploh obstajale, temveč jih rekonstruiramo na osnovi [[Romanski jeziki|romanskih jezikov]].
Govori se od leta 100 do leta 500, v 6. stoletju, pa se že začne diferencirati v posamezne romanske jezike.
 
Vrstica 39:
== Appendix Probi ==
 
Dragocenejši od vseh slovnic in verjetno najvažnejši dokument o ljudski latinščini je za nas seznam besed, najden v dodatku k neki razpravi slovničarja Probusa, z imenom '''Appendix Probi [http://la.wikisource.org/wiki/Appendix_Probi Appendix Probi]'''. Domneva se, da je nastal v [[Rim|Rimu]] med 2. in 4. stoletjem. Neznani učitelj ali učenec je v njem zabeležil 257 »jezikovnih napak «, pri tem pa navedel ob vsaki pravilno izgovorjavo, to je obliko posamezne besede v klasični latinščini. V tem delu je bilo razvidno, da se je namesto '''''vinea, auris, stabulum''''', itd. govorilo '''''vinia, oricla, stablum,''''' itd.
 
 
 
Vrstica 48 ⟶ 49:
== Zunanje povezave ==
 
-* http://www.southwestern.edu/~carlg/Latin_Web/culture8.html
 
-* http://en.wikipedia.org/wiki/Vulgar_Latin
 
-* http://www.ancientworlds.net/aw/Article/520463
 
 
Vrstica 58 ⟶ 59:
== Viri ==
 
-*Skubic, Mitja, Romanski jeziki, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za romanske jezike in književnosti, 2002
-*Ivan Klajn, Istorijska gramatika španskog jezika, Beograd 1977