Nutacija: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 14 leti
m
tn
 
m (tn)
Nutacija planeta je posledica dejstva da se [[plimska sila|plimske sile]], ki povzročajo [[precesija enakonočij|precesijo enakonočij]], spreminjajo s časom, tako da hitrost precesije ni konstantna. Nutacijo je odkril leta [[1728]] tretji angleški [[kraljevi astronom]] [[James Bradley]], odkritje pa je objavil šele [[14. februar]]ja [[1748]], ko jo je izmeril do minute natančno med dvema enakima [[lega]]ma [[Luna|Luninih]] [[vozel (astronomija)|vozlov]] (perioda 18,6 let).
 
Ker je dinamika planetov dobro znana, je moč nutacijo izračunati z natančnostjo nekaj ločnih sekund v časovnem obdobju več desetletij. Drugo gibanjagibanje Zemlje, [[polarno gibanje]], je moč izračunati le nekaj mesecev vnaprej, ker nanj vpliva več hitro spreminjajočih in nenapovedljivih pojavov kot so oceanski tokovi, vetrni sistemi in gibanje Zemljinega jedra.
 
Vrednosti za nutacijo so po navadi razdeljene na dve komponenti, vzporedno in pravokotno na [[ekliptika|ekliptiko]]. Komponenta vzdolž ekliptike je ''nutacija v longitudi'', pravokotna komponenta pa je ''nutacija v nagibu''. [[Nebesni koordinatni sistem]]i temeljijo na »ekvatorju« in »enakonočju«, [[veliki krog|velikem krogu]] na [[nebo|nebu]], ki je projekcija Zemljinega [[ekvator]]ja na [[nebesna krogla|nebesno kroglo]], ter [[premica|premico]] skozi [[pomladišče]] (točko γ), ki seka ta krog, kar določa začetno točko za merjenje [[rektascenzija|rektascenzije]]. Na ti komponenti in druge manjše komponente vplivata tako [[precesija]] enakonočij kot tudi nutacija, in so zaradi tega odvisne od teoretičnega opisa precesije in nutacije ter datuma kot referenčnega datuma za koordinatni sistem. V preprostejših primerih so vrednosti nutacije in precesije pomembne pri opazovanju z [[Zemlja|Zemlje]] za računanje navideznih leg [[astronomsko telo|astronomskih teles]].