Močvirje: razlika med redakcijama

dodanih 1.286 zlogov ,  pred 14 leti
m
v delu
(v delu)
m (v delu)
{{v delu}}
[[Slika:Lütt-Witt Moor-2.jpg|thumb|300px|right|Močvirje]]
'''Močvirje''' je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla<ref>{{cite web
'''Močvirje''' je [[habitat]], za katereg so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski [[Afrika|Afriki]], v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih.
| title = Zakon o vodah
| date = Objava v Ur. listu: 67/2002, 26.07.2002 (stran 7648)
'''Močvirje''' | url = http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/0/c12563a400338836c1256bf400489676?OpenDocument&ExpandSection=1}}</ref>. To je [[habitat]], za kateregkaterega so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski [[Afrika|Afriki]], v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih.
 
== Slovenska imena za močvirje ==
[[Slovenščina]] pozna okoli 30 izrazov za močvirni svet, imenotvornih pa je precej manj, to sta predvsem blato in mokrota. Iz besede moča so izpeljane močava, močile in močvirje.
 
== Nastanek močvirij ==
Marsikatero močvirje je nastalo po človekovi zaslugi: zaradi pretirane sečnje gozdov so padavinske vode zastajale v nastalih kotanjah in omogočile rast [[šotni mah|šotnih mahov]]. Padavinsko močvirje z več metrov visokimi vzpetinami šotnega mahu na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] je nastalo zaradi [[rimljani|rimske]] uravnave poglavitne vodne žile [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Za varovalnimi nasipi je voda zastajala, v njej so se zarasli šotni mahovi, ki so sčasoma prerasli tedanjo raven.
 
== Prehodnost ==
Vzdrževanje poti skozi močvirje je bilo že od nekdaj zahtevno delo, saj jih je bilo treba graditi vedno znova. Najstarejša pota so v [[Severna Evropa|severnoevropskih]] močvirjih gradili že v [[železna doba|železni dobi]]. Prve poti so bile ozke, narejene iz brun, sčasoma pa so postajale široke, narejene iz desk in bolj prevozne z varovalno ograjo. Takšne poti so običajno vodile do otoških naselbin sredi neprehodnih močvirij. [[slovani|Staroslovansko]] naselbino [[Suki|Sukov]] je s kopnim povezoval kilometer dolg leseni mostovž, zato v [[arheologija|arheologiji]] prav Slovani veljajo za največje mojstre lesenih mostov.
 
 
==Razvrstitev močvirij==
====Povirna močvirja====
Povirno močvirje nastaja tam, kjer [[voda]] ob [[izvir]]u zastaja. Ima prepoznavne lastnosti [[nizko barje|nizkega barja]]. V povirnem močvirju je voda plitva in čista, zato se tukaj rastlinstvo se razlikuje od tistega v [[mlaka|mlaki]].
 
Poznamo tri vrste povirnih močvirij:
* s talnim izvorom,
* z dotokom površinske vode
* mezeča močvirja (zamok).
Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so [[škrgonožci|škrgonožci]] in [[vodne bolhe]], so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega in silovitega razmnoževanja.
 
Povirna močvirja nastanejo tako na [[travnik]]u kot v [[gozd]]u, pogosto pa tudi v loki, kjer ima podoben izgled kot [[mrtvica]].
 
Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so škrgonožci in vodne bolhe, so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega in silovitega razmnoževanja.
====Okopnitvena močvirja====
====Slemenska močvirja====
====Deževnična močvirja====
Močvirje v katerem raste [[šotni mah]], postaja vedno bolj kisel. Ker je zveza s [[podtalnica|podtalnico]] po približno pol metra na debelo naloženi [[šota|šoti]] prekinjena, je lahko voda, ki vzdržuje pri življenju šotni mah, le izpodnebna. Rastoči šotni mahovi in njihovi ostanki vežejo nase ogromne količine vode iz vodnega obtoka. Vodo sprejme sorazmerno hitro in jo le počasi vrača v obtok. Tako vpliva tudi na okoliško podnebje. Za podobo deževničnega močvirja so značilne presenetljivo suhe vzpetine manj skrajnostnih vrst šotnega mahu, kjer so tla manj kisla in zato prekrita z [[vresje]]m in [[ruševje]]m, vodna okenca so obarvana rjavo, ki kaže na navzočnost [[huminska kislina|huminske kisline]].
 
====Poplavna močvirja====
Med poplavna močvirja uvrščamo prodišča z mokrimi obrežnimi pasovi v rečnem koritu.
====Pretočna močvirja====
 
=== Razvrstitev glede na nastanek ===
Po nastanku jihmočvirja razlikujemo:
* prvotna:Prvotna Mednje- mednje prištevamo povirna, poplavna in kopneča močvirja.
* drugotna:Drugotna Mednje- mednje prištevamo prenikava, ki nastajajo na povirnih in kopnečih močvirjih. Deževnična močvirja lahko nastajajo prvotno, toda običajno nastajajo drugotno na povirnih in kopnečih.
* tretjeredna:Tretjeredna Deževnična- deževnična močvirja lahko nastanejo tudi tretjeredno na prenikavih močvirjih.
 
=== Razvrstitev glede na prehransko vrednost ===
Po prehranski vrednosti, ki jo merimo z odstotkom dušika glede na [[kalcij]] (če gre za [[substrat]]), oziroma vsebnost dušika[[dušik]]a v literski enoti (če gre za vodo), ločimo:
* Oligotrofno močvirje je prehransko revno in vebuje manj kot 3% dušika.
* Mezotrofno močvirje je prehransko zmerno revno in vsebuje 3 do 4,9% dušika.
 
=== Razvrstitev glede na kislost vode ===
Kislost vode merimo z negativnim logaritmom koncentracije vodikovih[[vodik]]ovih ionov[[ion]]ov. Koncentracijo ionov izražamo s [[pH]], pri čemer je kislost tem večja, čim nižja je vrednost pH.
* Kislo močvirje ima vrednost pH do 4,8.
* Zmerno kislo močvirje ima vrednost pH pH 4,8 do 6,4.
* Bazično močvirje ima vrednost pH nad 6,5.
 
== Reference ==
<references />
 
== Viri ==