Močvirje: razlika med redakcijama

dodanih 1.916 zlogov ,  pred 14 leti
v delu
(v delu)
(v delu)
Marsikatero močvirje je nastalo po človekovi zaslugi: zaradi pretirane sečnje gozdov so padavinske vode zastajale v nastalih kotanjah in omogočile rast šotnih mahov. Padavinsko močvirje z več metrov visokimi vzpetinami šotnega mahu na Ljubljanskem barju je nastalo zaradi rimske uravnave poglavitne vodne žile Ljubljanice. Za varovalnimi nasipi je voda zastajala, v njej so se zarasli šotni mahovi, ki so sčasoma prerasli tedanjo raven.
 
==Delitev močvirijPrehodnost ==
Vzdrževanje poti skozi močvirje je bilo že od nekdaj zahtevno delo, saj jih je bilo treba graditi vedno znova. Najstarejša pota so v severnoevropskih močvirjih gradili že v železni dobi. Prve poti so bile ozke, narejene iz brun, sčasoma pa so postajale široke, narejene iz desk in bolj prevozne z varovalno ograjo. Takšne poti so običajno vodile do otoških naselbin sredi neprehodnih močvirij. Staroslovansko naselbino Sukov je s kopnim povezoval kilometer dolg leseni mostovž, zato v arheologiji prav Slovani veljajo za največje mojstre lesenih mostov.
 
 
==Razvrstitev močvirij==
===Hidrološka razvrsitev ===
[[Hidrologija|Hidrološko]] lahko delimo močvirja predvsem na povirna, okopnitvena, slemenska, deževnična, poplavna in pretočna močvirja. Pogoste pa so kombinacije. Slovenska [[visoko barje|visoka barja]] so po nastanku okopnitvena močvirja, [[Pohorje|pohorska]] barja pa so po nastanku slemenska, ki pa zdaj živijo kot deževnična močvirja.
 
====Povirna močvirja====
Povirno močvirje nastaja tam, kjer [[voda]] ob [[izvir]]u zastaja. Ima prepoznavne lastnosti [[nizko barje|nizkega barja]]. V povirnem močvirju je voda plitva in čista, zato se tukaj rastlinstvo se razlikuje od tistega v [[mlaka|mlaki]].
 
 
Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so škrgonožci in vodne bolhe, so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega in silovitega razmnoževanja.
====Okopnitvena močvirja=== =
====Slemenska močvirja====
====Deževnična močvirja====
====Poplavna močvirja====
====Pretočna močvirja====
 
=== Razvrstitev glede na nastanek ===
Po nastanku jih razlikujemo:
* prvotna: Mednje prištevamo povirna poplavna in kopneča močvirja.
* drugotna: Mednje prištevamo prenikava, ki nastajajo na povirnih in kopnečih močvirjih. Deževnična močvirja lahko nastajajo prvotno, toda običajno nastajajo drugotno na povirnih in kopnečih.
* tretjeredna: Deževnična močvirja lahko nastanejo tudi tretjeredno na prenikavih močvirjih.
 
=== Razvrstitev glede na prehransko vrednost ===
Po prehranski vrednosti, ki jo merimo z odstotkom dušika glede na kalcij (če gre za substrat), oziroma vsebnost dušika v literski enoti (če gre za vodo), ločimo:
* Oligotrofno močvirje je prehransko revno in vebuje manj kot 3% dušika.
* Mezotrofno močvirje je prehransko zmerno revno in vsebuje 3 do 4,9% dušika.
* Evtrofno močvirje je prehransko bogato in vsebuje 4 do 10% dušika.
 
=== Razvrstitev glede na kislost vode ===
Kislost vode merimo z negativnim logaritmom koncentracije vodikovih ionov. Koncentracijo ionov izražamo s pH, pri čemer je kislost tem večja, čim nižja je vrednost pH.
* Kislo močvirje ima vrednost pH do 4,8.
* Zmerno kislo močvirje ima vrednost pH pH 4,8 do 6,4.
* Bazično močvirje ima vrednost pH nad 6,5.
 
== Viri ==
* Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji, Iztok Geister, 1999, ISBN 961-618-95-8
* GEA, februar 2003, članek Močvirja, Iztok Geister
 
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Ekologija]]
[[Kategorija:Mokrišča]]