Redakcija: 20:14, 24. marec 2007 uredi Mijamija27 (pogovor \| prispevki) 11 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:12, 25. marec 2007 uredi razveljavi Žiga (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 34.458 urejanj slog Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Oskijščina''' je izumrl jezik [[antična Italija\|antične Italije]]. Skupaj z [[umbrijščina\|umbrijskim jezikom]] predstavlja osko-umbrijsko vejo [[italski jeziki\|italskih jezikov]]; drugo vejo tvorita [[latinščina\|latinski]] in faliskijski jezik. == Zgodovina == [[Oski]] (~~lat.~~[[latinščina\|latinsko]]: ''Osci'', gr. ''Opikoi''), zgodnjeitalsko (indoevropsko) ljudstvo, je skupno ime vseh tistih italskih ~~plemen~~[[pleme]]n, ki so živela južno od [[Lacij]]a in so se naselila pretežno v [[Kampanija, Italija\|Kampaniji]]. Uporabljali so lastno, iz [[etruščanščina\|etruščanščine]] prirejeno pisavo. Ko so jih izrinili [[Sabeli]], se je njihovo ime v Kampaniji in drugod ohranilo in sčasoma so začeli z njim imenovati zelo podoben jezik priseljencev. Ljudstva [[Samniti]], [[Frentani]], [[Kampanijci]], [[Lukanci]], [[Bruti]], [[Mamertini]] in [[Apulijci]] so vsa govorila jezike oskijskega tipa.▼ V [[samnitske vojne\|samnitskih vojnah]] so [[Rimljani]] strli jedro oskiške moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z [[latinščina\|latinščino]] sorodni jezik. Še najdlje se je oskijščina ohranila v okolici [[Pompeji\|Pompejev]], kjer so jo govorili vse do njihovega propada leta [[79]].▼ ▲Oski (lat. ''Osci'', gr. ''Opikoi''), zgodnjeitalsko (indoevropsko) ljudstvo, je skupno ime vseh tistih italskih plemen, ki so živela južno od [[Lacij]]a in so se naselila pretežno v Kampaniji. Uporabljali so lastno, iz etruščanščine prirejeno pisavo. Ko so jih izrinili Sabeli, se je njihovo ime v Kampaniji in drugod ohranilo in sčasoma so začeli z njim imenovati zelo podoben jezik priseljencev. Ljudstva Samniti, Frentani, Kampanijci, Lukanci, Bruti, Mamertini in Apulijci so vsa govorila jezike oskijskega tipa. ▲V samnitskih vojnah so [[Rimljani]] strli jedro oskiške moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z [[latinščina\|latinščino]] sorodni jezik. Še najdlje se je oskijščina ohranila v okolici [[Pompeji\|Pompejev]], kjer so jo govorili vse do njihovega propada leta 79. ==Napisi== Ohranjenih je nad 200 napisov od [[4. ststoletje pr. n. št.\|4. stoletja pr. n. št.]] do [[1. ststoletje\|1. postoletja n. št.]], ki so napisana v oskiških narečjih. Najbolj znana sta ''[[Tabula Bantina]]'', ki vsebuje mestne predpise, in ''[[Cippus Abellanus]]'', pogodba o uporabi svetišča. ▼ ▲Ohranjenih je nad 200 napisov od 4. st. pr. n. št. do 1. st. po n. št., ki so napisana v oskiških narečjih. Najbolj znana sta Tabula Bantina, ki vsebuje mestne predpise, in Cippus Abellanus, pogodba o uporabi svetišča. ===Primer oskijskega napisa=== '''Cippus Abellanus''' Vrstica 86 ⟶ 82: [[fi:Oskin kieli]] [[sv:Oskiska]] ~~POVZETEK UREJANJA~~

Oskijščina: Razlika med redakcijama