Oskijščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Oskijščina''' je izumrl jezik antične Italije. Skupaj z [[umbrijščina|umbrijskim jezikom]] predstavlja osko-umbrijsko vejo [[italski jeziki|italskih jezikov]]; drugo vejo tvorita [[latinščina|latinski]] in faliskijski jezik.
 
Oski (lat. ''Osci'', gr. ''Opikoi''), zgodnjeitalsko (indoevropsko) ljudstvo, je skupno ime vseh tistih italskih plemen, ki so živela južno od Lacija in so se naselila pretežno v Kampaniji. Uporabljali so lastno, iz etrurščine prirejeno pisavo. Ko so jih izrinili Sabeli, se je njihovo ime v Kampaniji in drugod ohranilo in sčasoma so začeli z njim imenovati zelo podoben jezik priseljencev. Ljudstva Samniti, Frentani, Kampanijci, Lukanci, Bruti, Mamertini in Apulijci so vsa govorila jezike oskijskega tipa.
 
V samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro oskiške moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik. Še najdalj se je oskijščina ohranila v okolici Pompejev, tam so jo govorili vse do njihovega propada leta 79.