Oskijščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Oski (lat. ''Osci'', gr. ''Opikoi''), zgodnjeitalsko (indoevropsko) ljudstvo, je skupno ime vseh italskih plemen, ki so se naselila pretežno v Kampaniji. Uporabljali so lastno, iz etrurščine prirejeno pisavo. Ko so jih izrinili Sabeli, se je njihovo ime v Kampaniji in drugod ohranilo in sčasoma so začeli z njim imenovati zelo podoben jezik priseljencev. Ljudstva Samniti, Frentani, Kampanijci, Lukanci, Bruti, Mamertini in Apulijci so vsa govorila jezike oskijskega tipa.
 
V samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihoveoskiške moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik. Še najdalj se je oskijščina ohranila v okolici Pompejev, tam so jo govorili vse do njihovega propada leta 79.
 
Ohranjenih je nad 200 napisov v oskiških narečjih, od 4. st. pr. n. št. do 1. st. po n. št., ki so napisana v oskiških narečjih. Najbolj znana sta Tabula Bantina, ki vsebuje mestne predpise in Cippus Abellanus, pogodba o uporabi svetišča.
 
===Primer besedila v oskijščini===