Ljubljanski potres (1895): Razlika med redakcijama

Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še [[spanje|spala]]. Zaradi [bobnenje|bobnenja]] in [[tresenje|tresenja]] [[tla|tal]] je Ljubljančane zajel [[strah]] in začeli so zapuščati [[dom]]ovedomove. Potresni sunki so se vrstili vso [[noč]], vendar niso bili tako močni kot prvi. Ker se ljudje niso mogli vrniti v svoje domove so bili polni vsi ljubljanski [[park]]i in [[trg]]i. Sreča je bila, da so ljudje zapustili hiše šele, ko je minil prvi potresni sunek, zato padajoče [[opeka|opeke]] niso [[poškodba|poškodovale]] večjega števila ljudi.

V Ljubljani in okolici je [[smrt|umrlo]] enajst oseb, nekaj pa jih je bilo [[ranjenec|ranjenih]]. Ljubljanski [[občinski svet]] je naslednje dopoldne sprejel nekaj nujnih [[ukrep]]ovukrepov za [[pomoč]] najbolj prizadetim prebivalcem. Obenem so poskrbeli za varnostne ukrepe, postavili [[policija|policijski]] nadzor in sprejeli odredbo o ogledu poškodovanih hiš.

V mestu so zaprli vse [[šola|šole]] in ustavili dela v nekaterih [[tovarna]]h. Nekaj dni po potresu so v mesto prispele [[vojska|vojaške enote]], katere so začele graditi [[zasilno prebivališče|zasilna prebivališča]] za [[brezdomec|brezdomce]]. Na različnih koncih mesta so v kratkem času dokončali enajst [[baraka|barak]]. Veliko Ljubljančanov je mesto zapustilo in se zateklo k [[sorodnik]]om na [[dežela|deželo]]. V mestu so zrasla velika [[šotor]]ska naselja. [[bogastvo|Premožnejši]] so prenočevali v [[voz]]ovih in [[kočija]]h. Zanimivo naselje je zraslo na [[Mirje|Mirju]], kjer je [[Fran Jakopič]] ponudil brezdomcem prazne [[zelje|zeljavske]] [[sod]]e in [[kad]]i.

Pomanjkanje [[hrana|hrane]] se je v mestu hitro čutilo, zato so organizirali pet zasilnih [[kuhinja|kuhinj]], v katerih so [[brezplačnost|zastonj]] ali pa za nizko ceno razdelili nekaj tisoč [[topli obrok|toplih obrokov]] na dan. Tudi [[Dunajska reševalna družba]] je poslala tri kuhinjske vozove. Veliko jesta pomagalapomagali tudi [[Češka]] in [[Hrvaška]], ter posamezni člani občinskega sveta, posebno pa poznejši župan [[Ivan Hribar]]. Škoda po potresu je bila zelo velika. Najbolj so bile poškodovane hiše v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, kjer so podrli vse hiše razen ene, enako je bilo tudi na Čopovi, Židovski, Trubarjevi in na Levstikovem trgu.