Nomadi: razlika med redakcijama

odstranjenih 1.910 zlogov ,  pred 14 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika »86.61.14.130« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Thijs!bot«
m (vrnitev sprememb uporabnika »86.61.14.130« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Thijs!bot«)
{{Move to Wiktionary}}
NOMADI: ZADNJI PUŠČAVSKI POPOTNIKI
'''Nomadi''' so potujoči [[pastir]]ji, ki se selijo iz [[kraj]]a v kraj.
 
{{socio-stub}}
Nomadska civilizacija je tisoč let starejša od rimske ali grške. V obliki islama je preplavila skoraj cel svet, a se ni mogla upreti izzivom življenja v 20. stoletju.
 
[[Kategorija:Družba]]
Prvi nomadi so bili pastirji, katerih življenje se je že pred 5000 leti vrtelo okoli skrbi za živino. Ker so iskali čim boljše pašnike, so bili pogosto na poti, njihova lastnina pa je obsegala komaj kaj več kot orožje, šotore in pribor za kuhanje. Pravo premoženje se je skrivalo v čredah kamel, konjev, ovac ali koz. Okoli 2000 pr. n. št. so se, najbrž zaradi daljših obdobij suhega vremena, v vzhodni Evropi in osrednji Aziji razvile popolnoma nomadske skupnosti.
 
[[bg:Номад]]
KARAVANA V NAJEM
[[bs:Nomadi]]
 
[[ca:Nomadisme]]
Nomadi so nato ponavadi živeli v puščavah in stepah, ki niso omogočale poljedelstva. Tam so trgovali z mesom, usnjem, volno in podobnim. Njihove stranke so bili prebivalci mest in kmetje iz oaz ter ozemelj na robu puščave. Poleg tega so dajali v najem kamele za prevoz blaga in vodili trgovce po ustaljenih karavanskih poteh, kakršna je denimo zlata cesta čez osrednjo Azijo na Kitajsko.
[[de:Nomade]]
Nomadi so se organizirali v plemenske skupnosti in niso priznavali nobenega drugega vladarja. Od 'civiliziranih družb' sta jih ločevala ponos in tradicija. Sloveli so kot izjemni borci, in sicer zaradi svoje vzdržljivosti in spretnega jahanja, ki so se ga naučili s preganjanjem živine drugih skupin ter z lovom in bojem za redke dobrine, med drugim za vodo. Nomadi so pogosto plenili stalna naselja in napadali karavanske poti. Tako je cesar Čin Ši Huangdi v 3. stoletju pr. n. št. dal zgraditi Kitajski zid na severu Kitajske prav z namenom, da bi se ubranil nomadov iz okoliških step.
[[en:Nomad]]
Skozi celotno zgodovino so se zveze nomadskih plemen med seboj združevale pod poveljstvom vojaških poveljnikov z namenom, da zavzamejo nova obsežna prostranstva. Tako so bili vpadi germanskih Gotov in Vandalov na območje rimskega cesarstva eden od vzrokov za njegov propad. Hunski poglavar Atila, ki je osvojil obsežna ozemlja od Baltika do Kaspijskega morja, je med dolgoletnimi osvajanji srednje Evrope doživel samo en poraz, in sicer leta 451 na obrobju Orleansa v Franciji. Mongolska poglavarja Džingiskan in Timur Lenk sta v vlogi nomadskih zavojevalcev zabeležila podobne uspehe v Aziji in na bližnjem vzhodu v 13. in 14. stoletju. Ko so nomadska plemena prišla pod nadzor takih poglavarjev, jih praktično ni bilo mogoče ustaviti.
[[eo:Nomado]]
[[es:Nómada]]
[[fi:Nomadit]]
[[fr:The Nomads]]
[[gl:Nómade]]
[[hr:Nomadi]]
[[hu:Vándorlás]]
[[it:Popoli nomadi]]
[[ja:遊牧民]]
[[nl:Nomade]]
[[no:Nomade]]
[[pl:Nomada]]
[[pt:Povo nômade]]
[[ro:Popoare migratoare]]
[[ru:Кочевые народы]]
[[sh:Nomad]]
[[sr:Номадизам]]
[[sv:The Nomads]]