Redakcija: 18:32, 8. marec 2007 uredi Alenkap (pogovor \| prispevki) 52 urejanj →‎Članki ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:56, 16. marec 2007 uredi razveljavi Andrejam (pogovor \| prispevki) 62 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Gregor Kocijan''', [[Slovenci\|slovenski]] [[literarni zgodovinar~~]], [[znanstvenik]] in [[pedagog~~]], * [[9. junij]] [[1933]], [[Ljubljana]]. {{bioslika\|islike=Gregor Kocijan.jpg\|opis=''Prof. dr. Greogor Kocijan''\|napis=''Prof. dr. Gregor Kocijan''}} == Življenjepis == Odraščal je v [[Kranj\|Kranju]] in [[Valjevo\|Valjevu]]. Študiral je na [[Filozofska fakulteta\|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, kjer je leta [[1957]] tudi diplomiral iz [[slavistika\|slavistike]]. Nato je bil zaposlen kot profesor na srednji šoli v ~~[[Kranj\|~~Kranju]]. Od leta [[1975]] je predaval na [[Pedagoška fakulteta\|Pedagoški fakulteti]] v Ljubljani in od leta [[1985]] na Pedagoški fakulteti v [[Maribor\|Mariboru]]. Leta [[1983]] je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti ter po desetih letih ([[1993]]) postal [[redni profesor]] za zgodovino slovenske književnosti na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo\|Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]] in na [[Oddelek za bibliotekarstvo\|Oddelku za bibliotekarstvo]]. Upokojil se je leta [[1999]], leta [[2000]] je postal [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani\|Univerze v Ljubljani]]. Od leta [[1998]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani honorarno predava na Oddelku za bibliotekarstvo. Aktivno je sodeloval na različnih strokovnih simpozijih: na simpoziju o [[Josip Jurčič\|Josipu Jurčiču]] na [[Muljava\|Muljavi]] ([[1981]]), na slavističnem zborovanju ob 400-letnici [[Jurij Dalmatin\|Dalmatinove]] [[Biblija\|Biblije]] v Ljubljani in [[Krško\|Krškem]] ([[1984]]), na 11. kongresu [[Zveza slavističnih društev\|Zveze slavističnih društev]] v [[Sarajevo\|Sarajevu]] (1985), na simpoziju o [[Josip Stritar\|Josipu Stritarju]] ([[1986]]) idr. Predaval je na [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture\|Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture]] (1981, 1985) ter na Filozofski fakulteti v [[Trst\|Trstu]] (1985, 1986). V letih od [[1979]] do 1981 je bil [[urednik]] slovstvene zgodovine v ~~slovenistični~~ reviji ''[[Jezik in slovstvo]]'', od leta [[1982]] do [[1988]] pa tudi glavni in odgovorni urednik. == Strokovna področja == Ukvarja se predvsem z raziskovanjem kratke [[pripovedna proza\|pripovedne proze]] od 1850 do 1941 (leta 1983 je [[doktorat\|doktoriral]] z disertacijo ''Slovenska kratka pripovedna proza v drugi polovici 19. stoletja''). Osrednje raziskovalno področje je razdelil na tri obdobja ([[1850]]–[[1891]], [[1892]]–[[1918]], [[1919]]–[[1941]]), za vsako obdobje je napisal tudi [[bibliografija\|bibliografijo]] in monografsko študijo. Raziskoval je tudi slovensko [[pesništvo]] v drugi polovici 19. stoletja. ~~Do sedaj~~Objavil je ~~objavil~~ številne ocene slovenskih in jugoslovanskih književnih del, bibliografije, bil je avtor spremnih besed pri zbirki Slovenska povest in zbirki Klasje, z geselskimi članki je sodeloval pri [[leksikon\|leksikonu]] ''Slovenska književnost'' (članki o [[Anton Aškerc\|Antonu Aškercu]], [[Simon Jenko\|Simonu Jenku]], [[Josip Jurčič\|Josipu Jurčiču]], [[Janko Kersnik\|Janku Kersniku]], [[Fran Levstik\|Franu Levstiku]], [[Ivan Tavčar\|Ivanu Tavčarju]] idr.) in pri ''Enciklopediji Slovenije''. Pripravil je [[berilo\|berila]] in priročnike za višje razrede osnovne šole in srednjo šolo (skupaj 18). Od leta [[1970]] se ukvarja tudi s sociološkimi raziskavami [[bralna navada\|bralnih navad]] Slovencev. == Izbrana bibliografija == Vrstica 45: == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam univerzitetnih učiteljev]] [[Kategorija:Rojeni leta 1933\|Kocijan, Gregor]]

Gregor Kocijan: Razlika med redakcijama