Barje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m v delu
Vrstica 9:
==Tipi barij==
[[Kloss]] in [[Sienkiewicz]] (Kutnar, [[2000]]) na osnovi [[hidrologija|hidrologije]] ločita štiri osnovne tipe barij:
* ''ombrogena barja'' (preskrba samo s [[padavine|padavinami]]) - šotna tla tega tipa nastanajo kot posledica intenzivne rasti in odmiranja mahov vrste Sphagnum v razmerah hladne in humidne klime. Med pretežno mahovnimi ostanki so tudi ostanki lesnatih rastlin, v veliki meri iglavcev. Taka [[visoko barje|visoka barja]] najdemo v Sloveniji na Pokljuki, Jelovici in na Pohorju. Ta barja so izrazito kisla.
* ombrogena barja (preskrba samo s [[padavine|padavinami]]);
* ''topogena barja'' (preskrba s pobočno vodo z majhnim pretokom, akumulacija drenažne vode) - njihov nastanek je vezan na konkavne reliefne oblike ter na prisotnost visoke podtalnice. Šotni horizonti so nastali pretežno iz barskih trav, ter lesnatih listnatih rastlin. Delež mahov je manjši. Tipičen predstavnik nizkega barja je ljubljansko barje. Pogosto velja mnenje, da je nizko barje kislo, kar v primeru Ljubljanskega barja ne drži. Kisli so le tisti predeli, kjer je šota zelo debela oz. imamo še ostanke visokega barja.
* topogena barja (preskrba s pobočno vodo z majhnim pretokom, akumulacija
* ''soligena barja'' (preskrba s talno vodo ali površinsko tekočo vodo);
drenažne vode);
* soligena''fluvigena barja'' (preskrba s talnosezonskim vodopoplavljanjem ali površinsko tekočo vodopovršine);.
* fluvigena barja (preskrba s sezonskim poplavljanjem površine).
 
Med topogenimi barji sta dva različna tipa: prvega sezonsko poplavlja; drugo pa se preskrbuje s kapilarnim dvigom vode.
Vrstica 20 ⟶ 19:
* ombrotrofna barja (ekstremno slabo preskrbljena s hranili);
* minerotrofna barja, ki jih delimo na osnovi stopnje preskrbljenosti s hranili na tri podtipe (Grosse-Brauckmann, 1985; Korpela in Reinikainen, 1996 cit po. Kutnar, 2000):
** oligotrofna barja, - z malo hranil
** mezotrofna barja, - količina hranil zadostna
** eutrofna barja. - visoki nivo hranil
 
Roeschmann in sodelavci (cit. po Kutnar, 2000) ugotavljajo, da je v določenih primerih za potrebe tipologije in kartiranja zadošča delitev na tri tipe barij, ki upoštevajo trofičnost šotnih plasti:
* [[visoko barje]] - površje visokih barij je dvignjeno nad okolico in odmaknjeno od nivoja podtalnice, zato je njihov vodni režim odvisen od padavin. Te so tudi najpomembnejši vir mineralnih snovi, zato je podlaga mineralno revna, oligotrofna. Rastline so, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo.
* [[prehodno barje]] - v celoti ali delno mešata mineralno revna padavinska voda in mineralno bogatejša podtalnica ali površinska voda
* [[nizko barje]] - šotno barje, za katero je značilna minerotrofnost. Zaradi tega so nizka barja bogatejša s hranili kot visoka barja. Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico.
 
==Viri==