Barje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
v delu |
m v delu |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Barje''' je poseben tip življenskega okolja za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja [[šota]]. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem [[šotni mah|šotnih mahov]], ki zaradi pomanjkanja [[zrak]]a na razpadejo popolnoma v [[humus]], ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto.
==Definicije barja==
[[Budnar-Tregubov]] ([[1958]]): ''Kot barje razumemo predel, ki je pokrit z najmanj 20 cm debelo šoto. Šota je snov rastlinskega izvora, to je pletež ošotenelih rastlin, tako
[[Roeschmann]] in sodelavcev ([[Kutnar]], [[2000]]), ki upoštevajo [[pedologija|pedološke]] kriterije: ''Barje je predel s šotnimi tlemi, ki so debela vsaj 30 cm, in vsebuje več kot 30% organske snovi.''
Vrstica 25:
Roeschmann in sodelavci (cit. po Kutnar, 2000) ugotavljajo, da je v določenih primerih za potrebe tipologije in kartiranja zadošča delitev na tri tipe barij, ki upoštevajo trofičnost šotnih plasti:
* [[visoko barje]] - površje visokih barij je dvignjeno nad okolico in odmaknjeno od nivoja podtalnice, zato je njihov vodni režim odvisen od padavin. Te so tudi najpomembnejši vir mineralnih snovi, zato je podlaga mineralno revna, oligotrofna. Rastline so, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo.
* [[prehodno barje]] - v celoti ali delno mešata mineralno revna padavinska voda in mineralno bogatejša podtalnica ali površinska voda
* [[nizko barje]] - šotno barje, za katero je značilna minerotrofnost. Zaradi tega so nizka barja bogatejša s hranili kot visoka barja. Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico.
==Viri==
| |||