Teheranska konferenca: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: hr:Teheranska konferencija Spreminjanje: no:Teherankonferansen i 1943 |
|||
Vrstica 9:
* [[Jaltska konferenca]]
* [[Potsdamska konferenca]]
Teheranska konferenca je najpomembnejša politična konferenca, ki je trajala od 28. novembra do 1. decembra leta 1943 v Teheranu. To je bilo srečanje voditeljev treh najmočnejših zavezniških sil, ki je potekalo pod kodnim imenom Eureka. Pred prihodom v Teheran sta se januarja leta 1943 v Casablanci v Maroku sestala ameriški predsednik Franklin D. Churchill in predsednik britanske vlade Winston Churchill. Pogovarjala sta se s Cangkajskom v Kairu. Sprejeli so deklaracijo o povečanem prizadevanju za cim hitrejši in uspešnejši konec vojne in se dogovorili za iskreno sodelovanje tudi po vojni. O nadaljnjih vojaških in političnih potezah v vojni in po njej, se posebej o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila nemški pritisk na vzhodu, so se zavezniki pogovarjali se vse leto 1943, dokler niso konec leta sprejeli dokončnih sklepov na konferenci v Teheranu. Voditelji ZDA, Velike Britanije in SZ, Roosevelt,Churchill in Stalin so se v strogi tajnosti sestali v Teheranu. Ker je Stalin tako močno vztrajal, so se veliki trije dogovorili, da bodo junija 1944 v Franciji odprli drugo fronto.
Po trdih pogajanjih so sklenili:
-da se bo zavezniška invazija čez Rokavski preliv začela junija 1944
-da jo bodo podprli se z izkrcanjem v južni Franciji in s sovjetsko ofenzivo na vzhodni fronti
-da je najnevarnejši nasprotnik Nemčija in da jo je treba premagati prej kot Japonsko
-da bo SZ po padcu Nemčije napadla Japonsko
Pogovori so potekali še o:
-prihodnji ureditvi Evrope,
-o bodočih mejah znotraj Evrope
-o možni razdelitvi poražene Nemčije.
-sprejmejo sklep, da poslej kot edino legitimno vojaško silo na področju Jugoslavije priznavajo partizansko vojsko pod vodstvom Josipa Broza - Tita.
-da bodo vzhodni deli Poljske pripadali SZ.
Teheranska konferenca je okrepila protifasisticno koalicijo, vendar pa je obenem razkrila različne interese zahodnih in vzhodnih zaveznikov, kar je po vojni povzročila hladno vojno. Zahodni zavezniki niso bili enotni. Churchill je razmišljal o napadu na Balkan, s čimer bi preprečil sovjetski predor na zahod. Roosevelt je hotel, da se izkrcajo v Franciji, od koder bi najlažje uničili Hitlerja. Stalinu pa se je slo predvsem za to, da bi se fronta na zahodu sploh odprla.
Winston Churchill je bil britanski politik, državnik in pisatelj. Kot oficir se je v letih 1897-1898 boril v kolonijah (Indiji in Sudanu); v burski vojni je bil vojaški dopisnik. V letih 1905 do 1908 je bil državni podsekretar (minister za trgovino, minister za strelivo, notranji minister, vojni in letalski minister...). Do leta 1939, ni bil v vladi, ker se je ukvarjal s pisateljevanjem. (Napisal je naslednja dela: Moje afriško potovanje, Liberalizem in socialni problem, zgodovina svetovne vojne, Korak za korakom, Spomini iz druge svetovne vojne...Leta 1953 pa je dobil Nobelovo nagrado za književnost). Ko je Anglija napovedala vojno Nemčiji (3. septembra 1939), je vstopil v Chamberlainovo vlado kot prvi lord admiralitete. Churchill je bil med vojno v najtesnejših stikih z Rooseveltom (Atlantska listina, konferenci v Casablanci in Quebecu), sodeloval pa je tudi s Stalinom (konference v Teheranu, Jalti in Potsdamu).
Franklin Delano Roosevelt je bil severnoameriški državnik in politik. S politiko se je začel ukvarjati leta 1907. Med gospodarsko krizo je izvedel vrsto socialnih ukrepov, ki so mu prinesli veliko popularnost. Prvič so ga izvolili za predsednika ZDA leta 1932. Kasneje pa so ga štirikrat zapored od leta 1932 do 1945 izvolili za predsednika ZDA. Boril se je proti zagovornikom politične izolacije ZDA in se zavzemal za krepitev oboroženih sil. Kasneje pa je leta 1941 izdal Listino o štirih svoboščinah, ki poudarja poleg svobode mišljenja in vere tudi osvoboditev od strahu. Sodeloval je na zgodovinskih konferencah v Casablanci, Washingtonu, Quebecu, Kairu, Teheranu in Jalti, kot eden izmed najbolj spoštovanih vodilnih ljudi zavezniških držav. Umrl je 12. aprila leta 1945.
Josip Stalin je bil sovjetski državnik in politik, dolgoletni voditelj VKP in sovjetske zveze. Že kot dijak se je pridružil socialdemokratskim krožkom. Med revolucijo leta 1905 je bil vodilni partijski delavec v Zakavkazju. Udeležil pa se je tudi prve vseruske bojevniške konference v Tamerforsu (zdaj Tamperu). Med veliko domovinsko vojno leta 1941-45, je bil vrhovni poveljnik. Udeležil se je mednarodnih konferenc v Teheranu, Jalti in Potsdamu in sprejel politiko razdelitve interesnih sfer v Evropi in Aziji.
==Zunanje povezave==
| |||