Redakcija: 19:54, 12. marec 2007 uredi Zupi (pogovor \| prispevki) 1.472 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:32, 12. marec 2007 uredi razveljavi Zupi (pogovor \| prispevki) 1.472 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Pristajanje''' je zadnji del [[polet]]a [[letalo\|letala]] ali drugega [[zrakoplov]]a in pomeni vrnitev na tla. To je najzahtevnejši in najbolj kritičen del poleta, saj nepazljivost hitro pripelje do [[nesreča\|nesreče]]. Bistvo pristanka letal je izničenje [[sila\|sile]] [[vzgon]]a v trenutku stika s tlemi. Vendar je za uspešen pristanek izrednega pomena tudi pravilno približevanje [[pristajalna steza\|pristajalni stezi]], ki mora biti izvedeno s skrbnim [[nadziranje]]m hitrosti [[let]]a in hitrosti spuščanja; še posebej v zadnji fazi, ko je letalo tik nad stezo. To se izvaja s pomočjo krmilne palice in ročice za plin, ki pa pri pristanku zamenjata funkciji (pri pristanku se s krmilno palico uravnava hitrost, z ročico za plin pa hitrost spuščanja, kar je ravno obratno kot pri normalnem letu). Da letalo sledi pravilni poti do pristajalne steze skrbi bodisi [[pilot]] zpreko ~~opazovanjem~~opazovanja ~~steze~~nameravane točke dotika (zato se uporablja t.i. šolski krog) ali sistem za pristajanje po instrumentih (angleško: [[ILS]]). Na varni višini pilot odvzame moč motorja in začne rahlo izravnavati letalo tako, da je na koncu letalo poravnano tik nad stezo ali z rahlo dvignjenim nosom (ta način omogoča letalom, da se steze najprej dotakne glavno podvozje. Z vzdrževanjem tega položaja se poveča vpadni kot in hitrost letala počasi pade pod minimalno hitrost, ko letalo zaradi zmanjšanega [[dinamični vzgon\|vzgona]] ne more več leteti in se dotakne steze. Pred začetkom izravnavanja je izrednega pomena pravilna hitrost, saj v nasprotnem primeru lahko pride do trdega pristanka, kar ima lahko tragične posledice. Na določeni višini [[pilot]] letalo začne počasi izravnavati, zaradi česar se [[kot]] spuščanja zmanjša, hitrost začne padati in ko hitrost letala pade toliko, da ne more več leteti, pristane. Potniška letala pri tem zaradi precejšnje mase na ta način ne morejo zavreti dovolj, zato uporabijo t.i. »[[spojler]]je«, ki vnesejo oviro v tok [[zrak]]a čez krilo, kar ima za posledico zmanjšanje [[dinamični vzgon\|sile vzgona]]. Bolj zahtevno je pristajanje v bočnem [[veter\|vetru]], kjer mora letalo leteti rahlo proti vetru in se poravnati s stezo tik pred pristankom.

Pristajanje: Razlika med redakcijama