France Kidrič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Andrejam (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ansaj (pogovor | prispevki)
→‎Življenjepis: Zamenjava besednega reda
Vrstica 3:
 
== Življenjepis ==
Rodil se je [[23. marec|23. marca]] [[1880]] v [[Ratanska vas|Ratanski vasi]] pri [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] kot najstarejši izmed šestih otrok. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], [[Gimnazija|gimnazijo]] pa v [[Maribor|Mariboru]]. Šolanje mu je omogočil [[Vinko Žurman]], lastnik [[Knežec|Knežca]], kmetije pod [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]] (ki jo je kasneje zapustil prav Kidriču). Želja po znanju ga je vodila na [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaju]], kjer je študiral [[Slavistika|slavistiko]] in [[Filozofija|filozofijo]]. Študij je zaključil leta [[1906]] z [[Doktorat|doktoratom]] [[Revizija glagolskih cerkvenih knjig]] in se zaposlil kot [[bibliotekar]] v [[Slavistični seminar|slavističnem seminarju]]. Leta [[1908]] je nastopil službo v [[Dvorna knjižnica|Dvorni knjižnici]]. Med tamkajšnjim službovanjem se je ukvarjal z [[Literarna zgodovina|literarno zgodovino]] in leta [[1919]] habilitiral z razpravo o [[Trubar|Trubarjevi]] [[Cerkovna ordnunga|Cerkovni ordnungi]]. [[1911]] se je poročil z [[Jelica Krušič|Jelico Krušičevo]]. V tem zakonu se je rodil slovenski [[politik]] [[Boris Kidrič]]. Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in med njo je Kidrič živel na Dunaju, žena s sinom pa na Knežcu; leta [[1920]] pa se je tudi sam vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]], kjer je nastopil službo profesorja [[Starejša slovenska književnost|starejše slovenske književnosti]] na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]], od leta [[1925]] dalje pa je predaval še [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]]. BilTrikrat je trikratbil [[dekan]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], leta [[1923|1923]]/[[1924|24]] 5. [[rektor]] ljubljanske univerze, leta [[1938]] je bil med ustanovitelji [[Akademija znanosti in umetnosti|Akademije znanosti in umetnosti]], kasneje [[1945]]–[[1950]] pa predsednik [[SAZU]]. Med vojno je bil med organizatorji [[OF]] na Univerzi, zato je večino časa preživel v zaporih in v [[Internacija|internaciji]]. Šele po vojni se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Leta [[1948]] je zaradi bolezni zaključil s predavanji in postal [[upravnik]] [[Literarni inštitut|literarnega inštituta]] na SAZU. Umrl je [[11. april|11. aprila]] [[1950]].
 
Kidrič je naš prvi [[Prešernoslovec|prešernoslovec]], sodi pa tudi med utemeljitelje [[Znanstvena literarna zgodovina|znanstvene literarne zgodovine]] pri nas, idejno in metodološko je vplival na celo generacijo učencev in naslednikov, t. i. [[Kidričeva šola]]. Njegovo znanstveno delo obsega okoli 400 člankov; preučeval je predvsem starejšo slovensko književnost in pesništvo [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]]. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado.
 
== Njegova dela ==