Publij Kornelij Scipion Emilijski: Razlika med redakcijama

 

Bil je drugi sin vojskovodje Lucija Emilija Pavla Makedonca. Posvojil ga je sin Scipiona starejšega Afričana. Sodeloval je v akcijah rimske vojske v [[Makedonija|Makedoniji]]. Leta [[151 pr. n. št.]] je postal [[vojni tribun]] v Španiji, [[147 pr. n. št.]] pa konzul. V [[tretja punska vojna| tretji punski vojni]] ([[149 pr. n. št.|149]] - [[146 pr. n. št.]]) je bil 146 pr. n. št. imenovan za vrhovnega povljnika rimske vojske. Izkrcal se je v [[severna Afrika|severni Afriki]] in po letu dni hudih bojev zavzel mesto [[Kartagina]] in ga popolnoma uničil. Po vrnitvi v [[Rim]] je dobil častni [[vzdevek]]i Afričan. Nekaj let je bil [[cenzor]]; okrog sebe je zbral ugledne razumnike ([[Scipionov krog]]), med drugimi grškega [[zgodovinar|zgodovinarja]] [[Polibij]]a in dramatika [[Terenc]]a. Leta [[134 pr. n. št.]] je bil ponovno izvoljen za [[rimski konzul|konzula]]. Kot vrhovni poveljnik rimskih sil v Španiji je leta [[133 pr. n. št.]] osvojil mesto [[Numancija|Numancijo]] (od tod vzdevek ''Numantinus'') in tako končal dvajsetletne spopade na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Po vrnitvi v Rim se je kot vodje plemiške struje uprl reformam svaka [[Tiberij Sempronij Grahk|Tiberija Sempronija Grahka]]. Umorjen je bil v nepojasnjenih okoliščinah, verjetno je bil žrtev politične zarote.