Zmagoslavje volje: Razlika med redakcijama

''Triumf volje'' preučujejo tudi mnogi sodobni umetniki (na svoji poroki je [[Mick Jagger]] Riefenstahlovi povedal, da ga je videl vsaj petnajstkrat), vključno s filmskim režiserjem [[Peter Jackson|Petrom Jacksonom]], [[George Lucas|Georgom Lucasom]] in [[Ridley Scott|Ridleyjem Scottom]]. Prvi znani film, ki je uporabil ''Triumfovo'' metaforiko, je bil [[Veliki diktator]] (The Great Dictator) [[Charlie Chaplin|Charlija Chaplina]], ki je bil, ironično, parodija nacizma. Tudi prizori iz filma so bili imitirani v poznejših filmih, najbolj slavno v IV. delu epizode [[Vojna zvezd|Vojne zvezd]]: Novo upanje (kot tudi v drugih filmih Vojne zvezd). Drugi filmi, v katerih so uporabljeni metaforika ''Triumfa'' ali prizori iz njega so ''[[Državljan Kane]]'', ''[[Peklenska pomaranča]]'', ''[[Gladiator]]'', ''[[Heroj]]'', ''[[Gospodar prstanov]]'', ''[[Levji kralj]]'', ''[[Rihard III.]]'', ''[[Rdeča zora]]'', ''[[Spartak (film)|Spartak]]'' in ''[[Vesoljski bojevniki]]''. Film ''[[Empty Mirror]]'' celo prikaže nekaj prizorov iz ''Triumfa'' s Hitlerjem (igral ga je Norman Rodway), ki jih analizira. Nekateri vidijo muzikal ''[[Springtime for Hitler]]'' v komediji Mela Brooksa ''[[The Producers]]'' kot varljivo reprodukcijo ''Triumfa'', čeprav je Brooks to zanikal.

 

Film je vplival tudi na ameriško politiko. Avtor političnega oglasa za predsedniško kampanijo [[Nelson Rockefeller|Nelsona Rockefellerja]] leta [[1968]] je priznal, da si je pri režiji pomagal s ''Triumfom''.{{oznaka vira|Triumph2001|8|d}} Nekateri ameriški politični komentatorji so tudi primerjali konvencije republikancev in demokratov s ''Triumfom volje'', čeprav so te ocene ponavadi preveč fanatične.