Župnija Spodnja Polskava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 21:
PRAZGODOVINSKE NAJDBE NA SPODNJI POLSKAVI IN V OKOLICI
Beseda [[neolitik]] ali mlajša kamena doba je v rabi že več kot sto let. Prvotno je bil to izraz za brušene kamnite sekire, katere so našli na [[Zemlji]]. Pozneje so arheologi prišli do spoznanja, da so bili uporabniki brušenih kamnitih sekir ljudje, ki so pričeli izdelovati in uporabljati glinaste lonce, udomačili nekatere živali in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Mnogo je za človeka pomenilo, da se je poprej nomadski način življenja in lovstva spremenil do take mere, da je pričel pridelovati hrano in se poskušal v ustreznem okolju tudi ustaliti. Niso pa v neolitu vsi ljudje postali kmetovalci, saj so bile korenite spremembe postopne in je bil njih proces v različnih krajih odvisen od konfiguracije zemljišča, ponudbe narave, rek, potokov, gozdov, obdelovalnih površin in osebne varnosti. Izdelava posod, kamnitih sekir, kladiv, kopač, rezil in drugega orodja in orožja je bila dolg proces, ki je potreboval svoj zgodovinski razvoj.Beseda "[[kamena doba]]" je za večino ljudi izraz za [[primitiven]] svet, v katerem je človek nekoč živel. Toda,. če pogledamo to "primitivno" orodje, ki so ga izdelovali, bomo opazili, da je bilo znanje za izdelavo orodja na višku, zlasti, če upoštevamo dejstvo, da ni imel posebnih tehničnih pripomočkov, ki bi mu delo olajšali. Neolitski človek, je tudi dokaj dobro poznal geologijo, saj se iz vsakega kamna ne da narediti sekira. S ponaselitvijo krajev, gradnjo primitivnih koč, obdelavo zemlje in trgovanjem, je človeški um od paleolita (starejše kamene dobe) do neolita (mlajše kamene dobe) na svoji razvojni poti dosegel stopnjo, ki ga je ločila od živalskega sveta.
Kaj se je po dosedanjih znanih neolitskih najdbah na Spodnji Polskavi dogajalo pred približno 4000 leti? Na to vprašanje nam bodo prav gotovo odgovorili arheologi, dejstvo pa je, da so se našli predmeti in, da nam izpričujejo prisotnost ljudi na tem prostoru že v neolitskem času. Dosedanje skromne neolitske najdbe na območju bistriške občine (Stražgojnca, obe Polskavi, Slovenska Bistrica, Tepanje, Pečke, Studenice, Poljčane, Črešnjevec, Zgornja Ložnica, Prihova, Malahorna, Visole, Tinjska Gora, Turška vas in Urh), dajo slutiti, da so nekateri kraji bili naseljeni že v neolitu. Doslej edini oprijemljiv dokaz o naseljenosti v neolitskem času (2400 do 1900 pred Kr.), so arheologi našli z izkopavanji na grebenu pod Brinjevo goro v Brezju. Tam so naleteli na šest kosov kamenega orodja in fragmente glinaste posode. Vse druge posamezne predmete, kot so kamnite sekire, kopače, kladiva in dleta, so odkrili po naključju in nimamo o njih verodostojnih podatkov, kar seveda zmanjšuje verodostojnost zbranega gradiva o prazgodovinski naselitvi ljudi v naših krajih. Na sorazmerno velikem bistriškem območju, je bilo doslej najdeno 24 kosov kamnitega orodja (podatek do leta 1992).
Vrstica 31:
V katkem zapisu smo se seznanili z objektivno možnostjo naselitve spodnjepolskavskega sveta že v mlajši kameni dobi. Če je tako, je obljuden polskavski svet star že najmanj 4000 let...
Kaj se je na spodnjepolskavskem svetu dogajalo pred več kot tisoč devetsto leti, do prihoda Rimljanov v te kraje, ni podatkov. Šele takrat, torej v rimskem času, je stekla v bližini Spodnje Polskave rimska cesta, ki je povezovala Celje s Ptujem. Prvi je njen potek opisal graški zgodovinar Rihard Knabl leta 1867, drugi, prav tako graški zgodovinar [[Franc Ferk
Širina cestišča je bila povečini šest metrov in je potekala skozi Velenik mimo Pragerskega, kot smo že omenili. V bližini dobro grajenih cest, so se radi naselili odsluženi vojaki, ki so za odpravnino dobivali obsežna zemljišča. Ostanki pozidav pa so na tem terenu zelo redki. Našli so jih le na vzhodnem obrobju Velenika in na Pragerskem.
| |||