Deklinacija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{drugipomeni}}
dp
Vrstica 1:
[[Slika:Ekvatorialni_koordinatni_sistem.jpg|thumb|right|Ekvatorski koordinatni sistem]]
{{drugipomeni}}
V [[Astronomija|astronomiji]] je '''deklinacijaDeklinácija''' (označena zoznaka '''[[delta|δ]]''') je v [[astronomija|astronomiji]] lok časovne krožnice merjen od [[nebesni ekvator|nebesnega ekvatorja]] pa do položaja[[lega|lege]] [[nebesno telo|nebesnega telesa]] na časovni krožnici. Je ena od koordinat v nebesnem [[Ekvatorskiekvatorski koordinatni sistem|ekvatorskem koordinatnem sistemu]] (druga je [[Rektascenzijarektascenzija]]). Deklinacijo lahko primerjamo z [[Zemljepisna širina|zemljepisno širino]], ki je projecirana na nebesno sfero. Merjena je od ekvatorja pa do 90°Severno(severni nebesni pol) ter 90°Južno(južni nebesni pol). Deklinacija nebesnega telesa nad nebesnim ekvatorjem ima predznak +, deklinacija telesa pod nebesnim ekvatorjem pa -.
 
Deklinacijo lahko primerjamo z [[zemljepisna širina|zemljepisno širino]], ki je projecirana na [[nebesna krogla|nebesno sfero]]. Merjena je od ekvatorja pa do 90° severno([[severni nebesni pol]]) ter 90° južno ([[južni nebesni pol]]). Deklinacija nebesnega telesa nad nebesnim ekvatorjem ima predznak +, deklinacija telesa pod nebesnim ekvatorjem pa -.
* Nebesno telo, ki gre skozi [[zenit]](kulminira v zenitu) opazovalca, ima deklinacijo enako(z istim predznakom) geografski širini na kateri se opazovalec nahaja. Telo, ki gre skozi [[nadir]](podnožišče-nasproti zenitu) opazovalca, pa ima deklinacijo enako opazovalčevi zemljepisni širini vendar z nasprotnim predznakom.<br />
 
* Telesa, ki imajo deklinacijo večjo od 90-φ(φ-zemljepisna širina opazovalca) z istim predznakom kot je zemljepisna širina opazovalca so [[Cirkumpolarno telo|cirkumpolarna telesa]](so stalno nad opazovalčevim [[Horizont|horizontom]]), telesa z δ>90-φ z različnim predznakom pa so [[Anticirkumpolarno telo|anticirkumpolarna telesa]], torej so stalno pod opazovalčevim horizontom.<br />
* Nebesno telo, ki gre skozi [[zenitnadglavišče]] (kulminira v zenitunadglavišču) opazovalca, ima deklinacijo enako (z istim predznakom) geografskizemljepisni širini na kateri se opazovalec nahaja opazovalec. Telo, ki gre skozi [[nadirpodnožišče]] (podnožišče-nasproti zenitunadglavišču) opazovalca, pa ima deklinacijo enako opazovalčevi zemljepisni širini, vendar z nasprotnim predznakom.<br />
* Telesa, ki imajo deklinacijo enako 90-φ so zadnja cirkumpolarna(deklinacija z istim predznakom kot opazovalčev φ) oz. zadnja anticirkumpolarna telesa(predznak različen od opazovalčevega φ), horizont le tangirajo, bodisi iz spodnje(δ raznoimena), bodisi iz zgornje(δ istoimena) strani.
* Telesa, ki imajo deklinacijo večjo od 90-φ - zemljepisna širina opazovalca) z istim predznakom kot je zemljepisna širina opazovalca so [[Cirkumpolarnocirkumpolarno telo|cirkumpolarna telesa]] (so stalno nad opazovalčevim [[Horizont|horizontomobzorje]]m), telesa z δ > 90-φ z različnim predznakom pa so [[Anticirkumpolarnoanticirkumpolarno telo|anticirkumpolarna telesa]], torej so stalno pod opazovalčevim horizontomhobzorjem.<br />
* Telesa, ki imajo deklinacijo enako 90-φ so zadnja cirkumpolarna (deklinacija z istim predznakom kot opazovalčev φ) oz.oziroma zadnja anticirkumpolarna telesa (predznak različen od opazovalčevega φ), horizontobzorja se le tangirajodotikajo, bodisi izs spodnje (δ raznoimena), bodisi izz zgornje (δ istoimena) strani.
 
{{astro-stub}}
 
{{škrbina}}
[[Kategorija:Astronomija]]