Vzvratno gibanje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 190 zlogov ,  pred 16 leti
m
dp
Nusha (pogovor | prispevki)
Dodana kategorija
m dp
Vrstica 1:
'''Vzvratno gibanje''' (ali '''retrogradno''' in tudi obratno gibanje) je v [[astronomija| astronomiji]] gibanje [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi položaja[[lega|lege]] opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[progradno gibanje]].
'''Retrogradno gibanje ''' (ali obratno ali [[vzvratno gibanje|vzvratno]]
) je v [[astronomija| astronomiji]] gibanje [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi položaja opazovalca).
Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[progradno gibanje| progradno gibanje]]. <br />
 
[[ImageSlika:Retrogadation.png|thumb|500px |right|Kako vidimo navidezno vzvratno gibanje? <BR/>T1, T2, ..., T5 – položajlega Zmlje[[Zemlja|Zemlje]] <BR/>P1, P2, ..., P5 – položajilege planeta <BR/>A1, A2, ..., A5 – projekcija na nebo]]
V [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] v progradni smeri ima vzrok v načinu nastanku sistema. Sončev sistem je nastal iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v sistemu. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]] (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki [[planet| planeti]] imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti [[asteroid| asteroidi]] ali ujeta telesa iz [[Kuiperjev pas| Kuiperjevega pasu]]. Retrogradne tirnice imajo še nekateri [[asteroid| asteroidi]] in [[komet| kometi]]. <br />
 
V [[Sončev sistemOsončje| Sončevem sistemuOsončju]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]]Osončju v progradni smeri ima vzrok v načinu nastankunjegovega sistemanastanka. Sončev sistemOsončje je nastalnastalo iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v sistemunjem. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]] (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki [[planet| planeti]]i imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti [[asteroid| asteroidi]]i ali ujeta telesa iz [[Kuiperjev pas| Kuiperjevega pasu]]. Retrogradne tirnice[[tir]]nice imajo še nekateri [[asteroid| asteroidi]] in [[komet| kometi]]. <br />i
Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje osi lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri , gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta [[Venera |Venera]] in [[Uran|Uran]], ki se vrtita okoli svoje [[os vrtenja| osi]] v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla| hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli centralnega telesa. <br />
 
Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje [[os vrtenja|osi]] lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]]Osončju se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri , gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta [[Venera |Venera]] in [[Uran|Uran]], ki se vrtita okoli svoje [[os vrtenja| osi]] v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla| hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli centralnegaosrednjega telesa. <br />
[[Image:Retrogadation.png|thumb|500px |right|Kako vidimo navidezno vzvratno gibanje? <BR/>T1, T2, ..., T5 – položaj Zmlje <BR/>P1, P2, ..., P5 – položaji planeta <BR/>A1, A2, ..., A5 – projekcija na nebo]]
[[Image:Retrogadation1.png|thumb|500px |right|Opazovalec na Zemlji vidi takšno gibanje... ..]]
<br />
<br />
Navidezno retrogradno gibanje nastane zaradi položaja opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od [[Sonce| Sonca]] bolj oddaljeni kot [[Zemlja|Zemlja]] ([[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], in [[Neptun]]), včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po nebu. Običajno se vsi ti [[planet| planeti]] navidezno gibljejo v isti smeri glede na [[zvezda| zvezde]] stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno retrogardno (vzvratno) gibanje.
 
[[ImageSlika:Retrogadation1.png|thumb|500px |right|Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje ... ..]]
 
Navidezno retrogradnovzvratno gibanje nastane zaradi položajalege opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od [[Sonce| Sonca]] bolj oddaljeni kot [[Zemlja|Zemlja]] ([[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], in [[Neptun]]), včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po [[nebo|nebu]]. Običajno se vsi ti [[planet| planeti]] navidezno gibljejo v isti smeri glede na [[zvezda| zvezde]] stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno retrogardno (vzvratno) gibanje.
 
[[Kategorija:Astrodinamika]]
[[Kategorija:nebesnaNebesna mehanika]]
 
[[cs:Prográdní dráha]]