CFC: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Smihael (pogovor | prispevki)
-nekdo je dodal zakon o ravnanju s CFCji, vračam, uredil sem le povzetek, povezava v wikivir
Vrstica 1:
'''Klorofloroogljikovodiki''' (tudi '''freoni''') s kemijsko formulo CFC so [[plin]]i, ki povzročajo razgradnjo ozona, posledičnokrivi so krivi za tanjšanje plasti ozona v [[stratosfera|stratosferi]], posledično povečanje [[Ozonska luknja|ozonske luknje]] in s tem večje [[ultravijolična svetloba|ultravijolično sevanje]].
 
To spojino je razvil ameriški izumitelj [[Thomas Midgley]] leta [[1928]]. CFC-ji so zaradi nizke reaktivnosti uporabni kot [[potisni plin]] v [[sprej]]ih in [[hladilni plin]], zato se je zelo hitro razširili. Šele kasneje so odkrili, da v višjih plasteh atmosfere reagirajo z ozonom.
Vrstica 5:
Danes izhlapeva iz zavrženih [[hladilnik]]ov in [[zmrzovalnik]]ov na [[smetišče|smetiščih]].
 
Z [[Dunajska Konvencija|Dunajsko Konvencijo]] o zaščiti ozonske plasti
POVZETEK
so se države podpisnice, med katerimi je tudi [[Slovenija]], zavezale za prenehanje uporabe
Klorofluoroogljikovodiki (v nadaljevanju CFC) so plini, ki kemično reagirajo z ozonom v
stratosferi. Posledica je tanjšanje ozonske plasti oziroma nastajanje tako imenovanih ozonskih
lukenj in s tem večjo ultravijolično sevanje. Z Dunajsko Konvencijo o zaščiti ozonske plasti
so se države podpisnice, med katerimi je tudi Slovenija, zavezale za prenehanje uporabe
ozonu škodljivih snovi, med katerimi so tudi CFC.
Vsebina sklepa XI/16, sprejetega na 11. srečanju držav pogodbenic Montrealskega protokola,
ki ga je ratificirala tudi naša država, obvezuje države pogodbenice, da pripravijo nacionalne
strategije za ravnanje s CFC. Operativni program za ravnanje s CFC predstavlja prenehanja
uporabe CFC kot del Nacionalnega programa varstva okolja, ki ga po 49. členu Zakona o
varstvu okolja sprejme in potrdi vlada.
V Operativnem programu Republike Slovenije za ravnanje s klorofluoroogljikovodiki so
podane smernice za ravnanje s CFC in odpadnimi CFC ter izdelki, napravami in opremo, ki
vsebuje CFC, s ciljem preprečevanja izpuščanja CFC v atmosfero in opuščanja njihove rabe
oziroma nadomeščanja z nadomestnimi sredstvi.
V uvodnem delu so navedene pravne in programske podlage, cilji programa in stanje na
področju rabe CFC (uvoz, izvoz, dajanje v promet, ravnanje z odpadnimi CFC in opremo, ki
jih vsebuje), v nadaljevanju pa so podani načrtovani ukrepi in usmeritve.
Na koncu so predstavljeni predvideni stroški pri izvajanju zahtev programa, ki se bodo
pojavljali predvsem v povezavi z odstranjevanjem ter uničevanjem CFC in naprav ter opreme,
ki vsebujejo CFC, njihovim nadomeščanjem z nadomestnimi sredstvi ali novo opremo, ki
temelji na uporabi drugih snovi, ter izvajanjem programov strokovnega usposabljanja
serviserjev opreme.
KRATICE
CFC klorofluoroogljikovodiki
CFC-12 diklorodifluorometan
CFC-13 klorotrifluorometan
CFC-113 triklorotrifluoroetan
CFC-114 diklorotetrafluoroetan
HCFC delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki
HCFC-22 klorodifluorometan
HFC delno fluorirani ogljikovodiki
HFC-134a tetrafluoroetan
HFC-227 heptafluoropropan
HZA gospodinjsko hladilno-zamrzovalni aparati
MDI inhalatorji z določenim odmerkom zdravila
CO ogljikov monoksid
HCl vodikov klorid
HF vodikov fluorid
HBr/Br2 vodikov bromid/brom
 
{{wikivir|Operativni program Republike Slovenije za ravnanje s klorofluoroogljikovodiki}}
 
}}
 
 
 
 
 
VSEBINA
1. UVOD 1
1.1. OSNOVNA IZHODIŠČA.............................................................................................. 1
1.2. PRAVNE PODLAGE .................................................................................................... 2
1.2.1. Evropske ravne podlage.................................................................................................................. 2
1.2.2. Domače pravne podlage.................................................................................................................. 2
1.3. REALIZIRANE AKTIVNOSTI ZA OPUŠČANJE RABE CFC V INDUSTRIJI........ 3
2. CILJI... 5
3. STANJE NA PODROČJU UPORABE IN RAVNANJA S CFC.................................... 6
3.1. ZAKONSKE OSNOVE................................................................................................. 6
3.1.1. Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur.l.RS, 2003). .......... 6
3.1.2. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivi snovmi (Ur.l.RS, št.42/03)................................ 7
3.2. RABA CFC ZA BISTVENE POTREBE....................................................................... 9
3.3. OPREMA, KI VSEBUJE CFC .................................................................................... 10
3.3.1. Hladilno zamrzovalne naprave ..................................................................................................... 11
3.3.2. Klimatske 13
4. OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S CFC.......................................................... 14
4.1. PORABA CFC ZA ANALIZNE IN RAZISKOVALNE NAMENE .......................... 14
4.2. INHALATORJI Z DOLOČENIM ODMERKOM ZDRAVILA................................. 14
4.3. RAVNANJE S CFC V OBSTOJEČI OPREMI........................................................... 15
4.3.1. Zagotavljanje vzdrževanja opreme in regeneracija CFC.............................................................. 15
4.3.2. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje serviserjev opreme .................................................. 15
4.3.3. Uničenje CFC 16
4.3.4. Nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje................................................................................... 16
4.3.5. Medresorska skupina..................................................................................................................... 17
4.3.6. Pregled rokov izvajanja določb zakonodaje.................................................................................. 18
5. STROŠKI IZVAJANJA PROGRAMA ........................................................................... 19
6. ZAKLJUČKI.................................................................................................................... 20
7. 21
1
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. UVOD
1.1. OSNOVNA IZHODIŠČA
Stratosferski ozonski plašč ščiti zemeljsko površino pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem.
Znanstveniki so dokazali, da se je zmanjšala koncentracija ozona v stratosferi v zadnjih 20
letih. Zaradi zmanjšanja koncentracije ozona v stratosferi, se je povečala prepustnost ozračja
za ultravijolične žarke. Povečano UV-B sevanje predstavlja resno grožnjo za okolje in zdravje
ljudi. Izpostavljenost tem žarkom lahko povzroči opekline, rast očesne sive mrene, različne
oblike kožnega raka, hkrati pa zmanjšujejo sposobnost telesa za boj proti nekaterim
infekcijskim boleznim, kot sta bilharzija in gobavost, kjer prihaja do okužbe skozi kožo.
 
Ena od glavnih skupin, ki povzročajo tanjšanje stratosferske ozonske plasti so CFC. CFC so
odkrili leta 1928. Njihova izdelava je poceni, so brez vonja in niso vnetljivi. Šele kasneje so
odkrili, njihov negativni učinek. Industrija je v ozračje spustila že 20 miljonov ton. Eden
izmed najpogosteje rabljenih in najbolj uničujočih spojin je CFC-12, ki ostane v ozračju
nepremenjen tudi do 130 let in je odgovoren za okoli 45% vsega zmanjšanja količine ozona.
CFC smo v preteklosti veliko uporabljali kot penilna sredstva v industriji, potisne pline v
kozmetiki in zdravilih ter kot hladiva v hladilnih in klimatskih sistemih.
 
Akcija varovanja stratosferske ozonske plasti se je začela že leta 1985. Leta 1987 je bil sprejet
Montrealski protokol, ki je bil večkrat spremenjen in dopolnjen: 1990 v Londonu, 1992 v
Kopenhagnu, 1995 na Dunaju, 1997 v Montrealu in leta 1999 v Pekingu.
 
Republika Slovenija je pogodbenica Montrealskega protokola in je ratificirala tudi vse
preostale amandmaje in prilagoditve. Področje ravnanja z ozonu škodljivi snovmi ima v celoti
usklajeno z EU zakonodajo. Temeljna sporočilo zakonodaje je, da so proizvodnja, uvoz in
izvoz CFC ter izdelkov, ki jih vsebujejo, prepovedani.
 
V Republiki Sloveniji smo letno porabili več kot 2500 ton CFC vse do leta 1988. Zaradi
opuščanja uporabe smo jih v letu 1996 uspešno znižali na manj kot tono snovi. To količino
CFC uporabljamo v analizne in raziskovalne namene.
 
CFC pa še vedno vsebujejo hladilne in klimatske naprave, ki so bile izdelane ali uvožene do
konca leta 1997. Za varovanje ozonske plasti je pomembno, da CFC iz teh naprav ne pridejo v
ozračje. To pomeni, da moramo pravilno ravnati pri njihovem zajetju, recikliranju,
regeneriranju, skladiščenju in uničevanju. Tako Operativni program za ravnanje s
klorofluoroogljikovodiki vsebuje ukrepe za zajem, recikliranje, odstranjevanje in uničenje
CFC z upoštevanjem tehnoloških in ekonomskih možnosti.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2
1.2. PRAVNE PODLAGE
1.2.1. Evropske ravne podlage
Evropske pravne podlage za Operativni program Republike Slovenije za ravnanje s CFC
predstavlja:
- Uredba ES 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta iz dne 29. junija 2000 o snoveh, ki
povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (s spremembama: 2038/2000/ES, 2039/2000/ES)
določa prepovedi in omejitve ter druga obvezna ravnanja za proizvodnjo, uvoz, izvoz,
dajanje v promet, uporabo, zbiranje, obnavljanje in uničenje ozonu škodljivih snovi,
predpisuje posredovanje informacij o teh snoveh ter določa prepovedi on omejitve ter
druga obvezna ravnanja za uvoz, izvoz, dajanje v promet in uporabo izdelkov in opreme,
ki vsebujejo te snovi.
 
 
 
1.2.2. Domače pravne podlage
Domače pravne podlage za Operativni program Republike Slovenije za ravnanje s CFC
predstavljajo:
- Zakon o ratifikaciji Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča s prilogama I in II
(Ur. l. SFRJ-MP, št. 1/90)
- Zakon o ratifikaciji Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na
ozonski plašč (Ur. l. SFRJ-MP, št. 16/90) s prilagoditvami, amandmaji in spremembami:
- Londonski amandmaji k Montrealskemu protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na
ozonski plašč (Ur. l. RS, št. 61/92, MP 17/92),
- Uredba o ratifikaciji Kopenhagenske spremembe, Kopenhagenskih prilagoditev in
Dunajskih prilagoditev k Montrealskemu protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na
ozonski plašč (Ur. l. RS, št.19/98),
- Uredba o ratifikaciji Prilagoditev in spremembe Montrealskega protokola o substancah,
ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (Ur. l. RS, št. 26/99)
- Uredba o ratifikaciji Spremembe in prilagoditev k Montrealskemu Protokolu o
substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (Ur. l. RS, št. 27/02)
- V Nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS, št. 83/99) so opredeljene usmeritve in
prednostni cilji za preprečevanje tanjšanja ozonske plasti na področju varstva zraka, med
katere se uvrščajo: prepoved izpuščanja ozonu škodljivih snovi v zrak, odprava uporabe
teh snovi in izvajanje regeneracije ozonu škodljivih snovi.
- Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur. l. RS, št.
2003) določa prepovedi in omejitve ter druga obvezna ravnanja pri proizvodnji, uvozu,
izvozu dajanju v promet in uporabi ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki le te
vsebujejo, kot tudi obveznosti poročanja o tem.
3
- Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Ur. l. RS, št. 42/03) določa
obvezna ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi pri obratovanju oziroma rabi, vzdrževanju
in razgradnji izdelkov, naprav in opreme, ki te snovi vsebujejo, pravila ravnanja ter druge
pogoje za zajemanje in ponovno uporabo teh snovi ter pogoje za predelavo in
odstranjevanje odpadnih ozonu škodljivih snovi.1
 
 
1.3. REALIZIRANE AKTIVNOSTI ZA OPUŠČANJE RABE CFC V INDUSTRIJI
Leta 1986 je poraba CFC v Republiki Sloveniji znašala 2726 ton. Občuten padec porabe je
nastopil med leti 1988 in 1992 zaradi izgube jugoslovanskega tržišča po osamosvojitvi
Slovenije ter tehnoloških sprememb, ki so jih nekatera podjetja že začela sama izvajati. V letu
1992 je poraba CFC obsegala približno 1108 ton, kar je predstavljalo okrog 41% porabe glede
na izhodiščno leto 1986. Leta 1994 je Vlada RS sprejela Program opuščanja uporabe ozonu
škodljivih snovi v skladu z Montrealskim protokolom.
V okviru programa je potekal projekt Opuščanje ozonu škodljivih snovi v Sloveniji, ki ga je
tehnično in finančno podprl Svetovni okoljski sklad (Global Environment Facility - GEF).
Projekt je potekal od leta 1995 do leta 1998. Namen projekta je bilo ekonomsko upravičeno
opuščanje rabe CFC v Sloveniji. Projekt je sestavljalo sedem podprojektov. Cilj prvega
podprojekta je bila ustanovitev Skupine za izvajanje projekta (Project implementation unit –
PIU), cilj ostalih šestih pa zamenjava CFC z njihovimi nadomestki z vpeljavo alternativnih
ekonomsko upravičenih tehnologij.
V projektu so sodelovala sledeča podjetja:
LTH je največji proizvajalec komercialnih hladilnih naprav v Sloveniji. S projektom so
izvedli substitucijo CFC hladilnih sredstev z HFC-134a in mešanic HFC-jev. Zamenjali so
tudi penilno sredstvo CFC-11 s ciklopentanom.
Gorenje Servis je največje servisno podjetje za gospodinjske naprave v Sloveniji. S
projektom so oskrbeli servis z opremo za zajem, ponovno polnjenje in z detektorji za
uhajanje.
Krka Kozmetika je velik proizvajalec aerosolov za kozmetično in tehnično uporabo. S
projektom so ukinili porabo približno 80 ton CFC potisnih plinov na leto. CFC so
nadomestili z dimetiletrom in ogljikovodiki.
Lek tudi proizvede veliko aerosolov. V okviru projekta so izvedli substitucijo približno
157 ton CFC (CFC-11, CFC-12, CFC-114) za potisne pline, ki so jih uporabljali v
farmacevtski proizvodnji, z ogljikovodiki.
Trimo je največji evropski proizvajalec lahkih gradbenih plošč. Poliuretansko peno
uporabljajo za lepljenje vlaken mineralne volne na kovinske plošče. S projektom so
zamenjali penilno sredstvo CFC-11 z ogljikovim dioksidom.
Labod ima največji delež kemičnega čiščenja v Sloveniji. Pri kemičnem čiščenju so
uporabljali CFC-11 in CFC-113, ki so ju zamenjali z alifatskim ogljikovodikom (C11H24).
1 Za vprašanja v zvezi z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadnih ozonu škodljivih snovi, ki niso
posebej urejena s tem pravilnikom, uporabljamo predpise o odpadkih.
4
Projekt je predstavljal opustitev 354,9 ton oz. 32% celotne porabe CFC glede na leto 1992
Ostala podjetja v Sloveniji, ki imajo proizvode, ki vsebujejo CFC so sama financirala
zamenjavo. Med njimi sta največji Gorenje in Plama poliuretani:
Gorenje je največji slovenski proizvajalec gospodinjskih hladilnih aparatov. CFC za
penilno sredstvo so nadomestili s ciklopentanom. Opustili so tudi uporabo CFC za
hladilno sredstvo, ki so jih zamenjali s HFC-134a in R-600a (izobutanom). Zamenjava v
Gorenju je pomenila opustitev približno 450 ton CFC letno.
V podjetju Plama-Poliuretani so opustili porabo CFC v proizvodnji poliuretanskih pen. Z
zamenjavo se je poraba CFC zmanjšala za 28 ton letno.
Graf 1 prikazuje uvoz CFC za potrebe industrije v obdobju od 1986 do 2000. Iz grafa je
razvidno, da smo jih že v letu 1996 prenehali uvažati za potrebe industrije. Z Odredbo o
ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur.l.RS, št.80/97 in 41/01) pa
je Republika Slovenija tudi zakonsko onemogočila uvoz CFC in izdelkov, ki vsebujejo CFC
razen, če gre za uvoz le teh za potrebe bistvenega pomena.
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Leto
Količina (
v
tonah)
Graf 1: Uvoz CFC v Republiki Sloveniji za potrebe industrije v obdobju od 1986 do 2000
5
2. CILJI
Republika Slovenija je pogodbenica Montrealskega protokola in je ratificirala vse preostale
amandmaje in prilagoditve. Operativni program RS za ravnanje s klorofluoroogljikovodiki je
izdelan na podlagi sklepa XI/16, ki je bil sprejet na 11. srečanju držav pogodbenic protokola,
ki je podan v Prilogi 1. V skladu z navedenim sklepom program predvideva:
zajem in skladiščenje CFC, ter njihovo odstranitev, kjer je to primerno, iz naprav in
opreme, ki so ali v obratovanju ali pa ne delujejo več,
določitev datumov za prepoved ponovnega polnjenja in/ali uporabe hladilnih in klimatskih
naprav, ki vsebujejo CFC,
zagotavljanje ustreznih ukrepov za okolju varno in učinkovito skladiščenje in končno
odstranitev CFC in
spodbujanje zamenjave CFC z drugimi snovmi, kar mora biti sprejemljivo z okoljskega,
zdravstvenega in varnostnega stališča.
Operativni program ravnanja s CFC je osnovni programski dokument, v katerem so podane
smernice in ukrepi Republike Slovenije za:
- preprečevanje rabe CFC in izdelkov, ki le te vsebujejo,
- okolju varno odstranjevanje CFC in opreme, ki jih vsebujejo,
- dokončno prenehanje uporabe CFC ter navedene izdelke in opreme, kar velja tudi v
primerih uporabe bistvenega ali nujnega pomena.
Operativni program je v skladu s politiko Montrealskega sporazuma.
6
3. STANJE NA PODROČJU UPORABE IN RAVNANJA S CFC
3.1. ZAKONSKE OSNOVE
3.1.1. Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča
(Ur.l.RS, 2003).
Prva zakonska podlaga, ki je določala ravnanje z ozonom škodljivimi snovmi je bila Odredba
o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur.l.RS, št.80/97 in 41/01).
Nadomestil jo je zgoraj omenjeni pravilnik, ki določa prepovedi in omejitve ter druga
obvezna ravnanja pri proizvodnji, uvozu, izvozu, dajanju v promet in uporabi teh snovi, kot
tudi izdelkov in opreme, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi.
Proizvodnja CFC je v Republiki Sloveniji prepovedana.
Uvoz CFC za dajanje v promet in uporabo je prepovedan. Prav tako je prepovedan uvoz
rabljenih in obnovljenih CFC. Vendar pa lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v
soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, izda dovoljenje za uvoz določenih količin CFC
zaradi:
uporabe bistvenega pomena,
uporabe za surovino pri izdelavi drugih kemikalij ali
uničevanja teh snovi.
Uporaba CFC je bistvenega pomena, če je namen uporabe:
- medicinski
- raziskovalni ali analizni in sicer za:
a) ekstrakcijska topila
b) razredčila
c) nosilce kemijskih analiz
d) biokemijsko raziskovanje
e) neaktivna topila za kemijske reakcije
f) nosilce ali laboratorijske kemikalije
g) ostale nujne analizne in laboratorijske namene
Ministrstvo lahko dovoli uvoz CFC za uporabo bistvenega pomena, če:
- so bili izvedeni vsi ekonomsko izvedljivi ukrepi za zmanjšanje te uporabe in z njo
povezane emisije CFC na najmanjšo možno mero in
- potrebne količine CFC, ki so predmet dovoljenja, ni na zalogi ali ni na razpolago dovolj
rabljenih oziroma obnovljenih CFC.
Uvoz je dovoljen le za količine, za katere je znan končni uporabnik.
Uvoznik lahko pridobi dovoljenje za uvoz obnovljenih CFC za uporabo kot hladivo pri
vzdrževanju naprav, proizvedenih pred 3. januarjem 1998, če predloži dokazilo, da je bila
pred uvozom izvožena enaka količina CFC, ki je bila pridobljena pri vzdrževanju ali
odstranjevanju izdelkov, ki vsebujejo te snovi ter ministrstvo na podlagi tega izvoza ni izdalo
nobenega dovoljenja za uvoz CFC.
7
Republika Slovenija lahko uvaža CFC le iz držav pogodbenic Montrealskega protokola.
Uvoznik CFC mora voditi evidenco, ki obsega podatke o:
- nazivu CFC,
- imenu in sedežu uvoznika,
- imenu države izvoznice in imenu in sedežu izvoznika,
- količini uvoženih CFC,
- količini uvoženih rabljenih ali obnovljenih CFC,
- količini porabljenih/prodanih snovi,
- vrsti in namenu uporabe CFC,
- imenu in sedežu končnega uporabnika,
- količini zalog snovi.
Uvoz in dajanje v promet izdelkov, ki vsebujejo CFC je prepovedano razen po predhodnem
dovoljenju ministrstva, če so to izdelki:
- inhalatorji z določenim odmerkom zdravila
- pripomočki za vsaditev v človeško telo
Pošiljko uvoženih izdelkov, ki bi lahko vsebovale CFC (Priloga 2) mora spremljati izjava o
skladnosti izdelkov z zahtevami pravilnika, sicer carinski organi ne odobrijo uvoza teh
izdelkov.
3.1.2. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivi snovmi (Ur.l.RS, št.42/03)
Pravilnik določa obvezna ravnanja s CFC pri obratovanju, vzdrževanju in razgradnji izdelkov,
naprav in opreme, ki jih vsebujejo ter določa pravila ravnanja in pogoje za zajem, ponovno
uporabo, predelavo oz. odstranjevanje.
Pri uporabi, vzdrževanju, razgradnji in odstranjevanju opreme je CFC prepovedano izpuščati
v zrak. Zagotoviti moramo zajem z namenom, da jih recikliramo na kraju samem, skladiščimo
pred obnovo oz. odstranitvijo.
Stacionarno opremo, ki vsebuje več kot 3 kg CFC, mora njen lastnik oz. upravljalec:
- prijaviti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja,
- sproti obveščati ministrstvo o spremembah podatkov, ki so vsebina obrazca za prijavo
opreme
- letno opravljati preizkus tesnosti,
- zagotoviti, da serviser opravi vzdrževanje in preskus tesnosti opreme ter zajem,
recikliranje in polnjene s CFC,
- zagotoviti zajem CFC po prenehanju obratovanja te opreme, najkasneje eno leto po
prenehanju obratovanja.
Za opremo, ki se uporablja v gospodinjstvu, mora njen lastnik zagotoviti oddajo izvajalcu
lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki mora zagotoviti zajem CFC iz
odpadne opreme, preden jo razgradi ali odstrani. Pri prenosu odpadne opreme predelovalcu
oz. odstranjevalcu, pa njemu preda tudi odgovornost za zajem CFC. Tako izvajalec lokalne
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, kot predelovalec morata hraniti potrdilo o
zajemu CFC najmanj pet let.
8
Vzdrževalec opreme lahko opravlja vzdrževanje in preskus tesnosti opreme, zajem,
recikliranje, polnjenje in prevoz CFC le, če pridobi potrdilo ministrstva, pristojnega za
varstvo okolja, o vpisu v evidenco zbiralcev odpadnih CFC.
Za pridobitev potrdila mora vzdrževalec opreme predložiti dokazila, da:
opravlja dejavnost vzdrževanja opreme po predpisih o klasifikaciji dejavnosti,
izpolnjuje tehnične pogoje za ravnanje s CFC, kar pomeni, da razpolaga z
- opremo za zajemanje ozonu škodljivih snovi,
- opremo za skladiščenje ozonu škodljivih snovi,
- opremo za recikliranje ozonu škodljivih snovi (v primeru da opravlja to dejavnost),
- merilnimi instrumenti za merjenje tesnosti opreme,
ima najmanj enega serviserja za izvajanje zgoraj navedenih dejavnosti.
Serviser mora uspešno zaključiti program usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev
ustreznih znanj za varno ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi, ki ga pripravi ministrstvo.
Seznam izvajalcev programa določi ministrstvo na podlagi prijav na javni poziv in ga tudi
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vzdrževalci opreme morajo pridobiti potrdilo najkasneje do 30. aprila 2004, v časovni periodi
štirih let pa morajo ponovno vložiti vlogo, s katero dokazujejo, da izpolnjujejo zahtevane
pogoje za opravljanje dejavnosti.
Izvajalci lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, predelovalci in odstranjevalci
CFC morajo ministrstvu enkrat letno poročati o prevzetih, regeneriranih in odstranjenih CFC,
tako da se vodi natančna evidenca o ravnanju s CFC. Poročilo zajema podatke o vzdrževalcu
opreme, skupni letni količini zajetih, recikliranih in predelovalcem ali odstranjevalcem
predanih CFC.
Izvajalci lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (vključno s predelovalci in
odstranjevalci katerim so posredovali del odpadne opreme), morajo zagotoviti zajem CFC iz
odpadne opreme do 30. aprila 2004.
Za postopke odstranjevanja CFC so dovoljene le naslednje tehnologije:
- sežiganje z vbrizgavanjem tekočine,
- reaktorski kreking,
- plinska/hlapna oksidacija,
- sežiganje v rotacijski peči,
- sežiganje v cementni peči,
- sežiganje v sežigalnici odpadkov in
- razgradnja v radiofrekvenčni plazmi.
V odpadnih plinih, ki nastajajo med razgradnjo CFC koncentracija onesnaževal ne sme
presegati koncentracij iz tabele 1.
9
Tabela 1: Pragovi koncentracij onesnaževal v nastalih odpadnih plinih pri sežigu CFC
Vrsta snovi Koncentracija v odpadnih plinih (mg/m3)
HCl
HF
HBr/Br2
trdni delci
<100
< 5
< 5
< 50
CO <100
Dioksini in furani <1,0.10-6
Ozonu škodljive snovi V skladu s priporočili in tehničnimi smernicami (odločitve 'Tehnical
Advisory Committee on Destruction Technologies – IV/11 in IV/35)
iz poročila četrtega sestanka pogodbenic Montrealskega Protokola
3.2. RABA CFC ZA BISTVENE POTREBE
V Republiki Sloveniji nismo nikoli proizvajali CFC. Veliko smo jih uvažali za potrebe
industrije, kjer smo uspešno ukinili uporabo le teh od leta 1996. Danes uvažamo CFC in
izdelke, ki jih vsebujejo le zaradi potreb bistvenega pomena to je za analizne oziroma
raziskovalne ter medicinske namene. Uvažamo jih iz držav pogodbenic Montrealskega
protokola.
A) Uvoz CFC za analizne in raziskovalne namene
V Republiki Sloveniji uvažamo CFC-113 za analizo pitnih, odpadnih in tehnoloških voda ter
določevanja nečistoč na sestavnih delih naprav v proizvodnji. S pomočjo analiz določajo2
težkohlapne ogljikovodike, skupne ogljikovodike in lipofilne snovi, največkrat s pomočjo
ekstrakcije in IR spektroskopije. Za ta namen uvozimo manj kot tono CFC-113 na leto.
Tabela 2 prikazuje, da smo uvozili 1861 kg CFC v zadnjih treh letih.
Tabela 2 : Uvoz CFC v analizne in raziskovalne namene
Leto Količina/ kg
2000 417
2001 920
2002 524
Vsota 1861
B) Uvoz inhalatorjev z določenim odmerkom zdravila (v nadaljevanju MDI)
Uvažamo MDI različnih proizvajalcev (Glaxo Wellcome Operations, Bohringer Ingelheim
International, IG Spruehtechnik GmbH,…), ki še vsebujejo CFC kot potisni plin.
MDI, ki jih trži podjetje Lek pod svojo blagovno znamko, so bili do leta 2002 izdelani na
osnovi uvoženih polizdelkov, ki so že vsebovali CFC kot potisni plin. Te polizdelke so
uvažali iz Nemčije. V Leku inhalatorje opremijo z embalažo in navodili ter tržijo izdelek pod
2 Uporabniki CFC-113 so: zavodi za zdravstveno varstvo (Kranj, Koper, Maribor), Inštitut RS za varovanje
zdravja Ljubljana, Gorenje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in komunalno podjetje Nigrad Maribor.
10
blagovno znamko Tafen. Ta izdelek so prodajali tudi na tujih trgih. Lek, ki je bil edini
izvoznik izdelka, ki vsebuje CFC, je z letom 2002 zaključil z uvozom inhalatorjev s CFC.
Tako v Republiki Sloveniji ne proizvajamo več izdelkov, ki vsebujejo CFC, posledično pa jih
tudi več ne izvažamo.
Tabela 3 kaže proizvodnjo MDI s CFC v podjetju Lek, njihov izvoz ter celotno število
porabljenih MDI s CFC v Sloveniji. Iz teh podatkov lahko tudi ocenimo kolikšen je bil uvoz
MDI s CFC tujih proizvajalcev.
Tabela 3: Podatki proizvodnje, izvoza in porabe MDI, ki vsebujejo CFC
Lek.d.d.
Leto Število uvoženih
polizdelkov za
MDI
Število izvoženih
MDI
Število porabljenih
MDI v Sloveniji3
Masa čistih CFC v
MDI - izdanih v
Sloveniji v tonah
2000 43.837 9.000 324.391 4,51
2001 72.660 2.320 323.428 4,50
2002 64.563 9.950 298.309 4,15
3.3. OPREMA, KI VSEBUJE CFC
CFC so se uporabljali kot hladiva in penilna sredstva v hladilno-zamrzovalnih in klimatskih
napravah. Glede na to, da je življenjska doba teh naprav 15 let ter da smo šele konec leta
1997 ukinili rabo CFC kot hladivo in penilno sredstvo, pomeni, da so te naprave še vedno v
uporabi ter, da jih bomo vsaj do leta 2012 zbirali kot odpadek. Do odlagališča prispe odpadna
oprema preko akcije zbiranja odpadnega kosovnega materiala, ki jo najmanj enkrat letno
izvajajo lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, z lastnikovo dostavo ali preko
dobavitelja nove opreme npr. z akcijo staro za novo. Zagotoviti moramo zajem hladiva pred
predelavo oz. odstranitvijo za vse naprave. Zajem se vrši pri izvajalcu lokalne javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki, pri predelovalcih ali odstranjevalcih opreme, ali pa pri
lastniku opreme v primeru večjih stacionarnih naprav.
Hladilno-zamrzovalne naprave delimo na:
- gospodinjske hladilno-zamrzovalne aparate – HZA (hladilniki, zamrzovalne omare,
skrinje)
- komercialne (izdelovalniki ledu, šok zamrzovalnike, hladilnike tekočin za najrazličnejše
namene,..)
- industrijske (naprave za živilsko-predelovalno, farmacevtsko, kemično in drugo procesno
industrijo)
Klimatske naprave pa smo razdelili na:
- klimatske naprave v vozilih (osebni avtomobili, avtobusi, vlaki,..)
- manjše klimatske naprave za široko potrošnjo (okenske, stenske, prenosne),
3 Število podal Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in pomeni število škatel izdanih na recept. Na
podlagi prodaje veledrogerij Kemofarmacija, Salus in Farmadent, ki skupno pokrivajo 84% celotne prodaje
zdravil v Sloveniji, ocenjujemo, da je poraba teh zdravil višja za okoli 7% kot je navedena v tabeli 3 zaradi
porabe teh zdravil v bolnišnicah.
11
- stacionarne klimatske naprave z več kot 3 kg hladiva (hladilnice, klimatizacija večjih
objektov, …)
3.3.1. Hladilno zamrzovalne naprave
Gospodinjski hladilno-zamrzovalni aparati - HZA
Koliko se letno pojavi HZA na odlagališčih smo ocenili na dva načina, ki sta prikazana tudi v
Tabeli 4:
- Pri prvem smo izhajali iz podatka, da je potrošnja HZA v Sloveniji okoli 80.0004 kosov
na leto, ter smo hkrati predpostavili stacionarno stanje teh naprav. Tako ocenjujemo, da
večina prodanih naprav porabimo za zamenjavo odsluženih kar pomeni, da se približno
enako število pojavi kot odpadek. Polnitve aparatov s hladivi so od 0,035-0,250 kg na
aparat. Za izračun, koliko hladiva je v 80 000 aparatih, smo vzeli povprečno vrednost 0,15
kg hladiva na aparat, kar pomeni 12 000 kg odpadnega zbranega hladiva na leto.
- Če pa izhajamo iz podatkov, da je v Sloveniji 700 000 gospodinjstev in predpostavke, da
ima vsako gospodinjstvo 1,5 HZA, ter da je življenjska doba teh naprav 15 let, pomeni, da
se letno pojavi kot odpadek 70 000 HZA. Na podlagi te ocene pridemo do 10 500 kg
odpadnega zbranega hladiva na leto.
Tabela 4: Teoretična letna količina CFC v odpadnih gospodinjskih HZA
Način ocene Število odpadnih
HZA na leto
Povprečna
polnitev hladiva
v gospodinjskih
HZA v kg
Letna količina CFC v
odpadnih HZA v kg
1 80 000 12 000
2 70 000
0,15 10 500
Teoretično5 bo zadnje leto zajema CFC iz gospodinjskih HZA leto 2012, praktično pa se bodo
pojavljali odpadni izdelki še precej časa po tem. Teoretična količina zbranih in uničenih CFC
bo okrog 110 ton.
Komercialne naprave
Ocena, koliko komercialnih naprav se letno pojavi kot odpadek, je narejena na podlagi
največjega slovenskega proizvajalca teh naprav. To je podjetje LTH, ki pokriva 85 %
proizvodnje teh izdelkov v Sloveniji. Večino svojih izdelkov tržijo doma, v Evropski uniji,
državah bivše Jugoslavije in nekaj na ostalih tržiščih. Prodaja na slovenskem trgu je okoli
43%6.
Za ostala podjetja, ki proizvedejo 15 % slovenske proizvodnje komercialnih naprav, smo
predpostavili, da imajo enak delež prodaje doma in v tujini kot ga ima podjetje LTH. Letna
4 Podatke navaja poročilo Določitev emisij HFC, PFC in SF6 iz industrijskih procesov, potencialov za njihovo
zmanjševanje ter priprava projekcij emisij.
5 Glede na dejstvo, da so bili zadnji aparati na trgu leta 1997.
6 Podatek podalo podjetje LTH za obdobje 1991-1995.
12
proizvodnja teh naprav v Sloveniji je okoli 25 150 kosov9. S predpostavko, da doma prodamo
43% celotne proizvodnje dobimo izračun potrošnje slovenskih naprav, ki znaša 10 814 kosov
na leto.
Slovenija te izdelke tudi uvaža in sicer povprečno 1 500 kosov na leto. Ob predpostavki, da
imajo uvoženi izdelki enako vrsto hladiva kot ga imajo slovenske naprave, pomeni, da je
skupna prodana količina teh izdelkov 12 314 kosov na leto. Za izračun koliko hladiva je v teh
napravah, smo vzeli povprečno vrednost 0,55 kg hladiva na aparat, kar pomeni 6 772 kg
hladiva na leto. Tako kot pri HZA smo tudi pri komercialnih napravah predpostavili
stacionarno stanje. Tako ocenjujemo, da večina prodanih naprav porabimo za zamenjavo
odsluženih, kar pomeni, da se približno enako število pojavi kot odpadek.
Enako kot za HZA velja tudi za komercialne naprave, da bo teoretično zadnje leto zajema
CFC iz naprav leto 2012, praktično pa se bodo pojavljali odpadni izdelki tudi po tem letu.
Teoretična količina zbranih in uničenih CFC bo okrog 68 ton.
Tabela 5: Pregled letne prodaje komercialnih naprav po proizvajalcih oz. skupinah ter količina
CFC v teh napravah
Podjetje Proizvodnja
KN v Sloveniji
(v %)
Proizvodnja
KN
(št. kosov na
leto)
Letna prodaja
v
v Sloveniji v %
Letna prodaja
v Sloveniji
(št. kosov na
leto)
Povprečna
polnitev
hladiva (v kg)
Letna količina
CFC v
odpadnih KN
(v kg)
LTH 85 21.378 43 9.192 5.056
Ostala
slovenska
podjetja7
15 3.772* 43* 1.622* 892
Uvoz 1.500
0,55
825
Vsota 12.314 6.773
* predpostavka, da je delež prodaje teh podjetjih v Sloveniji enak kot ga ima podjetje LTH
KN- komercialne naprave
Industrijske naprave
Vemo, da v mnogih industrijskih napravah uporabljamo amoniak kot hladivo. Tako npr. ima
podjetje Pomurka mesna industrija v svojih starih hladilnicah amoniak, v novih pa poleg
amoniaka še glikol in CO2, v podjetju Perutnina Ptuj (klavnica in predelava piščančevega
mesa) prav tako uporabljajo amoniak in glikol. Nekatera podjetja pa uporabljajo v svojih
sistemih za hlajenje tudi CFC in HCFC. Tako npr. podjetje Ljubljanske mlekarne,
proizvodnja in predelavo mleka, poleg amoniaka uporablja tudi HCFC-228. Koliko je
dejansko CFC v industrijskih napravah v teh sistemih, bo znano na podlagi prijav9, saj vemo,
da te naprave vsebujejo več kot 3 kg hladiva.
7 Ostali slovenski proizvajalci komercialnih naprav so IZR d.d, Nigros Metal d.o.o., Trgohlad d.o.o.
8 v obratu Kranj, ki ga bodo zaprli v letošnjem letu.
9 V skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi, ki pravi, da je potrebno opremo, ki
je v uporabi in vsebuje več kot 3 kg ozonu škodljivih snovi, prijaviti ministrstvu najkasneje 6 mesecev po
uveljavitvi tega pravilnika (uveljavljen 24.5.2003).
13
3.3.2. Klimatske naprave
Klimatske naprave v vozilih
Potrošnja osebnih avtomobilov je bila v Republiki Sloveniji v letu 1998 okoli 67.00010, od
tega 30 % vozil s klimo napravo. V Sloveniji se je kot hladivo v tovrstnih klimatskih napravah
leta 1994 pričel uporabljati HFC-134a. Nekatera vozila uporabljajo tovrstne klimatske
naprave že od leta 1991. Povprečna polnitev klimatskih naprav v osebnih avtomobilih je 0,9
kg. Pred letom 1994 je bilo relativno malo osebnih vozil s klimatsko napravo, zato
ocenjujemo, da je količina CFC v teh vozilih zanemarljiva.
Povprečna polnitev klimatskih naprav v avtobusih je 12 kg. Pri proizvodnji avtobusov se od
leta 1996 ne uporablja več CFC. Večinoma jih vsebuje HCFC in v zadnjem času HFC.
Nekatera slovenska avtobusna podjetja pa so CFC oz. HCFC tudi že zamenjala z HFC-134a.
V Sloveniji je bilo leta 2000 registriranih 217411 avtobusov. Na podlagi kontaktov s sedmimi
podjetji12, ki nudijo avtobusne prevoze, predvidevamo, da ima približno 10 % avtobusov
klimatsko napravo s CFC, kar pomeni skupno količino približno 2,6 tone CFC.
S podatki, koliko CFC se nahaja v tovornjakih hladilnikih, ne razpolagamo.
Slovenske železnice razpolagajo s 13 klimatiziranimi vagoni, v katerih se kot hladivo
uporablja HFC-134a. Zamenjavo so izvedli v letu 2000.
Manjše klimatske naprave za široko potrošnjo (okenske, stenske, premične)
Proizvodnje klimatskih naprav v Sloveniji ni, je pa veliko število uvoznikov in sicer za leto
1996 preko 126. V tovrstnih napravah se je do leta 2001 uporabljal HCFC-22, ki ga od takrat
naprej zamenjujejo z mešanico HFC (R-407c). Število klimatskih naprav, ki vsebujejo CFC in
so starejše od pet let, je zanemarljivo.
Stacionarne klimatske naprave z več kot 3 kg hladiva
Stacionarne klimatske naprave se uporabljajo za klimatiziranje večjih poslovnih objektov kot
so banke, hoteli, bolnišnice, … . Te naprave vsebujejo več kot 3 kg hladiva. Koliko je CFC v
teh napravah, bomo dobili na podlagi prijav13 .
10 glej opombo štiri.
11 Podatke je posredovalo Ministrstvo za notranje zadeve.
12 Integral, Alpetour, Izletnik, Certus, APMS, Nered, SAP Turbus. Ta podjetja imajo tretjino avtobusov v
Sloveniji.
13 glej opombo devet.
14
4. OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S CFC
Za uresničitev končnega cilja operativnega programa, ki je popolna ukinitev rabe CFC in
njihovo okolju neškodljivo odstranitev, moramo v Republiki Sloveniji ukiniti:
- uporabo CFC za analizne in raziskovalne namene,
- poiskati ustrezna ekvivalentna zdravila (MDI brez CFC) na domačem in tujem trgu
- ter ustrezno odstraniti iz uporabe obstoječe zamrzovalno-hladilne in klimatske naprave, ki
vsebujejo CFC.
4.1. PORABA CFC ZA ANALIZNE IN RAZISKOVALNE NAMENE
Agencija RS za okolje v soglasju z Uradom RS za kemikalije izdaja dovoljenja za uvoz
določenih količin CFC za raziskovalne in analizne namene.
Pri odločitvah za izdajo dovoljenj za uvoz CFC za analizne namene upoštevamo dosegljivost
ustreznih nadomestnih metod. Do konca leta 2004 bomo zamenjali CFC z ustreznimi
nadomestki oz. nadomestnimi metodami. Uresničitev cilja je odvisna tudi od razpoložljivosti
nadomestkov CFC in nadomestnih metod, ki so validirane in standardizirane ter tako
ohranjajo kakovost in namen analize.
4.2. INHALATORJI Z DOLOČENIM ODMERKOM ZDRAVILA
V svetu potekajo zelo intenzivne aktivnosti na področju zamenjave CFC v MDI s primernimi
nadomestki. Za primerna nadomestka sta se že izkazala HFC 134a in HFC 227, ki nista
gorljiva ali strupena, imata primeren parni tlak za uporabo v MDI, sta biološko inertna, ne
škodujeta ozonski plasti in imata mnogo manjši toplogredni potencial kot CFC. V bližnji
prihodnosti bodo verjetno znani tudi drugi primerni nadomestki za CFC.
Nekatera podjetja že izdelujejo MDI brez CFC, druga pa jih intenzivno razvijajo. Tako so
nekateri tuji proizvajalci MDI za svoje izdelke že posredovali vlogo za spremembo potisnega
plina Uradu RS za zdravila, ki je pristojen organ za registracijo zdravil. Vloga proizvajalca
zavezuje, da bo to zdravilo ponudil brez CFC najkasneje v šestih mesecih.
Ker so na trgu že dostopni MDI, ki ne vsebujejo CFC, bo tudi Slovenija postopoma prešla na
njihovo porabo. Urad RS za zdravila bo imetnike dovoljenj za promet z inhalatorji s CFC
pozval k nujni čimprejšnji zamenjavi CFC z drugimi potisnimi plini. Pri odločitvah za izdajo
dovoljenj za promet z novimi zdravili bodo upoštevali prisotnost ekvivalentnih zdravil na
trgu, ki ne vsebujejo CFC. Ko bo na trgu takšen izbor zdravil brez CFC, da bi lahko zagotovili
zdravljenje vseh bolnikov, ki potrebujejo ta zdravila, bodo prepovedali uporabo zdravil s
CFC z ustreznim predpisom. Po predvidevanjih bo to mogoče do leta 2005.
15
4.3. RAVNANJE S CFC V OBSTOJEČI OPREMI
4.3.1. Zagotavljanje vzdrževanja opreme in regeneracija CFC
V Republiki Sloveniji je bila dovoljena prodaja hladilno zamrzovalnih aparatov, ki vsebujejo
CFC, do konca leta 1997. Glede na določbe zakona o standardizaciji zagotovljenega roka
servisiranja za električne aparate za gospodinjstvo, le-ta ne sme biti krajši od 7 let, kar
pomeni, da moramo dovoljevati uporabo CFC za potrebe servisiranja hladilnikov,
zamrzovalnikov in klima naprav v gospodinjstvih do konca 200414. Za servisiranje lahko
uporabimo le obnovljene CFC. Predelovalec ozonu škodljivih snovi lahko začne obnavljati
oz. regenerirati CFC, ko pridobi dovoljenje ministrstva skladno z določbami predpisa, ki ureja
ravnanje z odpadki. Regeneracija vključuje postopke filtriranja, sušenja, destilacije in
kemijske obdelave, ki omogočajo obnovo rabljenih CFC do stopnje, ki ustreza tehničnim
specifikacijam za čiste snovi. Naprava za regeneracijo je nameščena v podjetju LTH, ki je
proizvajalec komercialnih hladilnih naprav. V letu 2002 je bilo za te namene regenerirano 1,2
toni CFC. Po letu 2004 bo uporaba CFC za servisiranje gospodinjskih naprav prepovedana.
Ker je povprečna delovna doba naprav okoli 15 let, pričakujemo, da do leta 2012 večina
naprav, ki vsebujejo CFC, ne bo več obratovalo.
4.3.2. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje serviserjev opreme
Zajem in sledeče rokovanje s CFC lahko opravi samo strokovno usposobljena oseba. Na
usposabljanju pridobi serviser opreme ustrezna znanja o vzdrževanju in preskušanju tesnosti
opreme, zajemu, recikliranju, polnjenju opreme zajetih ozonu škodljivimi snovmi ter prevozu
le teh. Po uspešno opravljenem usposabljanju prejme serviser opreme dokazilo o
usposobljenosti za varno ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi.
Vsebino programov usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev ustreznih znanj za varno
ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi pripravi ministrstvo. Izvajalce teh programov določi
ministrstvo na podlagi zahtevanih pogojev iz javnega poziva za oddajo prijav za izvajanje
programov. Ministrstvo objavi seznam izvajalcev programov vsako leto v uradnem listu, s
čimer informira javnost o potrjenih izvajalcih.
Z objavo seznama vzdrževalcev, ki so vpisani v evidenco zbiralcev odpadnih ozonu škodljivih
snovi (na podlagi pisne privolitve so lahko objavljeni tudi podatki o serviserjih opreme)
ministrstvo informira javnost oziroma lastnike opreme, ki vsebujejo CFC, o pristojnih osebah
za izvajanje vzdrževanja te opreme.
V okviru Gospodarske zbornice Slovenije je v obdobju 1997 - 1998 potekalo izobraževanje
po programu »Pravilno ravnanje s hladivi«, ki ga je uspešno končalo preko 200 serviserjev,
oz okoli 70% vseh tistih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Ker ta program ne pokriva celotne
vsebine programov usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev znanj za varno ravnanje z
ozonu škodljivimi snovmi bodo morali vsi serviserji, ki bodo opravljali to dejavnosti tudi v
prihodnosti, uspešno končati izobraževanje po novih programih.
14 Po Pravilniku o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča je uporaba obnovljenih CFC za
vzdrževanje hladilnih naprav proizvedenih pred 3.januarjem 1998, dovoljena do 31.12.2004.
16
4.3.3. Uničenje CFC
Odstranjevalec odpadnih ozonu škodljivih snovi lahko začne odstranjevati CFC, ko pridobi
dovoljenje ministrstva skladno z določbami predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. V
Republiki Sloveniji trenutno nimamo ustrezne opreme za odstranjevanje CFC, glede na
sorazmerno visoko investicijo v potrebno opremo in nizke predvidene količine CFC je
pričakovati, da bodo odstranjevalci odpadkov poiskali izvajalce za uničenje CFC izven
države.
4.3.4. Nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje
Določbe predpisov dajejo podlago za vzpostavitev kakovostnega nadzora nad ravnanjem s
CFC in opremo, ki ga bodo izvajali v okviru svoje pristojnosti ministrstvo in organi v sestavi,
carinski organi in tržni inšpektorji.
Carinski organi opravljajo nadzor nad izvajanjem določb v zvezi z uvozom, izvozom CFC in
izdelkov, ki jih vsebujejo.
Tržni inšpektorji opravljajo nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje v zvezi z dajanjem v
promet CFC in izdelkov, ki jih vsebujejo.
Inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, opravljajo nadzor nad izvajanjem določb zakonodaje
razen določb v zvezi z uvozom in dajanjem v promet CFC in izdelkov, ki jih vsebujejo.
Agencija Republike Slovenije za okolje razpolaga s podatki o rabi CFC in izdelkov za
uporabo bistvenega pomena na podlagi izdanih dovoljenj za uvoz CFC ter letnih poročil
uvoznika in končnega uporabnika. Prav tako bo imela pregled nad opremo (oz. CFC, ki jih
vsebuje), ki vsebuje več kot 3 kg CFC s prijavami opreme in letnim poročilom vzdrževalcev
opreme. Stanje o zajetih CFC iz gospodinjske in njej podobne opreme bo dobila z letnim
poročanjem izvajalcev lokalne javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Glavne aktivnosti so:
- spremljanje in nadzor nad prepovedjo uvoza in dajanje v promet CFC in naprav ter
opreme, ki jih vsebujejo, ter restriktivno izdajanje dovoljenj za uporabo bistvenega
pomena,
- spremljanje in nadzor uporabe bistvenega pomena (kontrola evidenc in letnih poročil),
- spremljanje in nadzor stacionarne opreme, ki vsebuje več kot 3 kg ozonu škodljivih snovi,
in ravnanja z njo:
- kontroliranje preskusa tesnosti in obratovanja opreme,
- kontrola nad odvzemom CFC v enem letu po prenehanju obratovanja opreme,
- spremljanje in nadzor odvzema CFC pri izvajalcih lokalne javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki, predelovalcih in odstranjevalcih odpadne opreme,
- kontrola opravljenega dela vzdrževalcev opreme vpisanih v evidenco zbiralcev odpadnih
ozonu škodljivih snovi:
- kontrola evidenc in letnih poročil,
- kontrola zamenjave CFC z drugimi hladivi,
- kontrola skladiščenja in odstranjevanja CFC.
17
4.3.5. Medresorska skupina
Za izvajanje in koordinacijo aktivnosti je treba ustanoviti medresorsko delovno skupino, ki bo
vključevala vse organe, pristojne za izvajanje predpisov o ravnanju z ozonu škodljivimi
snovmi. Ta skupina vključuje sledeče predstavnike ministrstev in organov v sestavi:
- Ministrstvo za okolje, prostor in energijo:
- Agencija RS za okolje – koordinator skupine
- ožje ministrstvo
- Inšektorat RS za okolje, prostor in energijo
- Ministrstvo za obrambo:
- Uprava za zaščito in reševanje
- General štab
- Ministrsvo za finance
- Carinska uprava
- Ministrstvo za zdravje
- Urad RS za kemikalije
- Urad RS za zdravila
- Ministrstvo za gospodarstvo
- Tržni inšpektorat RS
Cilj medresorske skupine je pretok informacij in zagotavljanje celostnega pristopa
uresničevanja vseh ciljev Montrealskega protokola med katere spada tudi Operativni program
Republike Slovenije za ravnanje s CFC.
18
4.3.6. Pregled rokov izvajanja določb zakonodaje
Tabela 6: Preglednica ukrepov in rokov izvršitve
Poglavje Ukrep Izvršitev
3.1 Prepoved uvoza CFC
Ureja: Odredba o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča (Uradni list RS, št. 80/97, Uradni list RS, št. 41/01)
Izvršen
1998
3.1 Prepoved uvoza naprav in opreme, ki vsebuje CFC
Ureja: Odredba o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča (Uradni list RS, št. 80/97, Uradni list RS, št. 41/01)
Izvršen
1998
1.3 4.3.6.1. Opustitev CFC v industriji
Projekt »Opuščanje ozonu škodljivih snovi v Sloveniji«
Izvršen
1998
3.1 Strokovno usposabljanje vzdrževalcev opreme po pravilniku
Ureja: Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi
2003
3.1 Vpis vzdrževalcev opreme v evidenco zbiralcev odpadkov
Ureja: Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi
2004*
3.1 Ravnanje z opremo, ki vsebuje več kot 3 kg CFC
Ureja: Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča in Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu
škodljivimi snovmi
2004
3.1 Ravnanje z opremo, ki vsebuje manj kot 3 kg CFC
Ureja: Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča in Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu
škodljivimi snovmi
2004
3.1 Zagotavljanje ukrepov za okolju varno odstranjevanje CFC
Ureja: Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča in Pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu
škodljivimi snovmi
2004
4.1 4.3.6.2. Opustitev CFC za raziskovalne in analizne
namene
2004**
4.3.1 Prepoved ponovnega polnjenja naprav s obnovljenimi CFC
Ureja: Pravilnik o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča
2004
4.2 Opustitev MDI s CFC 2005**
Opombe: * Objava prvega seznama vzdrževalcev v Ur.listu RS
** Ocena, odvisno od razmer na trgu
19
5. STROŠKI IZVAJANJA PROGRAMA
Ocenjeni stroški izvajanja programa, ki bodo nastali zaradi vzdrževanja, zajemanja, zbiranja,
odstranjevanja ter uničevanja CFC, zamenjave CFC z nadomestnimi sredstvi, investiranja v
dodatno opremo za zajem in skladiščenje CFC ter izvajanja programov dodatnega
usposabljanja in izpopolnjevanja serviserjev znašajo 6,3 mio EUR15. V tej oceni niso zajeti
stroški, ki bodo nastali s predpisanim ravnanjem s stacionarnimi klimatskimi in hladilnozamrzovalnimi
industrijskimi napravami, ki vsebuje več kot 3 kg hladiva, ker do sedaj še ne
razpolagamo s podatkom o količini in vrsti hladiv, ki jih te naprave vsebujejo.
Stroški šolanja za posameznega slušatelja za pridobitev ustreznih znanj za ravnanje z ozonu
škodljivimi snovmi, so ocenjeni na 280 EUR.
Stroški zajema hladiva iz odpadne naprave, znašajo 6 EUR16/napravo. Pri napravah, ki
vsebujejo več kot 3 kg CFC pa je strošek zajema 2 EUR/kg hladiva.
Povprečna cena za odstranitev odpadnih CFC (sežig) znaša 5 EUR/kg. Transportne stroške do
sežigalnic ocenjujemo na 0,3 EUR/kg17 CFC pri prevozu 1 tone snovi na razdaljo 500 km.
Pregled stroškov zajema in uničenja CFC glede na vrsto naprave ter stroške izobraževanja
prikazuje tabela 7.
Tabela 7: Prikaz stroškov izvajanja operativnega programa
Aktivnost Nosilec stroškov Št. kosov
oz.
naprav
Zajeta
količina
CFC
(v tonah)
Stroški na
enoto
(EUR/enoto)
Stroški
zajema
(1000
EUR)
Stroški
prevoza in
uničenja
(1000 EUR/kg
CFC)
Skupni
stroški
(1000 )EUR
Izobraževanje serviserjev opreme vzdrževalec ali
serviser opreme
280/ slušatelja 98**
Zajem in uničenje CFC:
Gospodinjski hladilno-zamrzovalni
aparati
* 750.000 110 6 / kos opreme 4.500 583 5.083
Zajem in uničenje CFC:
Komercialne hladilno zamrzovalne
naprave
lastnik naprave
123.140
68
6 / kos opreme 739 360 1.099
Zajem in uničenje CFC:
Klimatske naprave – avtobusi
lastnik avtobusov 213 3 2 / kg CFC 6 14 20
VSOTA
6.300
Opomba:
* Stroški bodo pokriti z višjo ceno odvoza komunalnih odpadkov, oziroma z nakupom nove naprave, če bo odsluženo odpeljal prodajalec.
S prenosom evropske direktive 2002/96/EC Evropskega parlamenta in sveta iz dne 27 januarja 2003 o odpadnih električnih in
elektronskih napravah v slovensko zakonodajo bo jasno določeno, da proizvajalec gospodinjskih aparatov nosi stroške odvzema in
uničenja, posledično s tem pa lahko pričakujemo višjo prodajno ceno teh aparatov.
** Po podatkih Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice Slovenije, je okoli 350 podjetij oz. obrtnikov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Za
izračun stroškov izobraževanja smo predpostavili izobraževanje ene osebe na podjetje oz. obrtnika.
15 Upoštevana tečajna lista št. 51 z dne 13.3.2003 za nakup t.j. 231,2 SIT/EUR.
16 Stroški se lahko znižajo na 3,5 EUR / napravo, če gre za zajem CFC iz več kot 40 naprav zbranih na enem
mestu. Izhodiščni cenik je podalo podjetje LTH.
17 Stroški so ocenjeni na podlagi cene prevoza ene tone snovi za razdaljo 500 km, ki znaša 300 EUR. Pri enaki
razdalji prevoz desetih ton znaša 750 EUR. Stroške prevoza je podalo podjetje INTERTRANS d.d., mednarodna
špedicija.
20
6. ZAKLJUČKI
Republika Slovenija je pogodbenica montrealskega protokola. S pravilnikoma, o ravnanju
s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur.l. RS, 2003) in ravnanju z
odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Ur.l. RS, št. 42/03), ki sta bila izdana v letošnjem
letu je slovenska zakonodaja popolnoma usklajena z EU.
Operativni program RS za ravnanje s CFC predstavlja enega od operativnih programov
varstva zraka opredeljenih z Nacionalnim programom varstva okolja oziroma programov
varstva zraka,
Z operativnim programom ravnanja s CFC Republika Slovenija izpolnjuje svojo
obveznost do sklepa XI/16, ki je bil sprejet na 11. srečanju držav pogodbenic protokola.
Cilj programa je popolna ukinitev rabe CFC in izdelkov, ki jih vsebujejo. To pomeni, da
moramo:
- ukiniti uvoz CFC (za analizne in raziskovalne namene) in MDI
- ustrezno odstraniti iz uporabe obstoječe hladilno-zamrzovalne in klimatske naprave
Republika Slovenija si je postavila cilj, da bo do konca leta 2005 popolnoma prenehala z
uvozom CFC in izdelkov zaradi potreb bistvenega pomena. Zato bo:
- vpeljala ustrezne nadomestne analizne metode, ki ne temeljijo na uporabi CFC do
konca leta 2004,
- poiskala ustrezne MDI brez CFC do konca leta 2005
To posredno pomeni ukinitev porabe okoli 5 ton CFC na leto. Uresničitev tega cilja je
odvisna od razpoložljivosti ustreznih analiznih metod in MDI na svetovnem tržišču.
Določbe slovenske zakonodaje omogočajo celovito in kakovostno ravnanje z opremo, ki
vsebuje CFC tako za čas njenega obratovanja kot za njeno odstranitev. S strogim
nadzorom bomo dosegli učinkovit zajem CFC iz:
- hladilno zamrzovalnih naprav, ki pomeni najmanj 178 ton teoretično zbranih odpadnih
CFC,
- klimatskih in industrijskih hladilno zamrzovalnih naprav (količina CFC bo znana po
zbranih predpisanih prijavah)
Leto 2012 je teoretično zadnje leto zajema CFC iz hladilno-zamrzovalnih in klimatskih
naprav ob upoštevanju, da je življenjska doba teh naprav 15 let ter da po letu 1997 na
slovenskem tržišču ni bilo naprav s CFC. Ne glede na to ocenjujemo, da se bodo te
naprave pojavljale kot odpadni material vse do leta 2020.
Za uresničitev Strategije za ravnanje s CFC bo po sedanjih ocenah potrebno zagotoviti
najmanj 6,3 mio EUR.
21
7. PRILOGE
Priloga 1
DECISION XI/16 OF MONTREAL PROTOCOL
Decision XI/16. CFC management strategies in non-Article 5 Parties
1. To recall that decision IV/24 urges all Parties to take all practicable measures to prevent
releases of controlled substances into the atmosphere;
2. To recall also that decision IX/23 requests non-Article 5 Parties to consider banning the
placing on the market and sale of virgin CFCs, except to meet the basic domestic needs of
Article 5 Parties and other exempted uses;
3. To note that other strategies, besides those considered in decision IX/23, could help to
reduce emissions of CFCs from existing equipment;
4. To note that, in the case of halons, decision X/7 requests Parties to develop strategies for
the management of halons, including emissions reductions and ultimate elimination of their
use;
5. To request that each non-Article 5 Party develops and submits to the Ozone Secretariat, by
July 2001, a strategy for the management of CFCs, including options for recovery, recycling,
disposal and eventual elimination of their use. In preparing such a strategy, taking into
account technological and economic feasibility, Parties should consider the following options:
(a) Recovering, and eliminating where appropriate, CFCs from existing or outof-
service products and equipment;
(b) Setting target dates for bans on the refilling and/or the use of refrigeration
and air-conditioning equipment functioning on CFCs;
(c) Ensuring that appropriate measures are taken for the environmentally safe and
effective storage, management and final disposition of recovered CFCs;
(d) Encouraging the use of CFC substitutes and replacements acceptable from the
standpoint of environment and health, taking into account their impact on the
ozone layer, and any other environmental issues;
22
Priloga 2
Izdelki, katere spremlja pri uvozu izjava o skladnosti:
1. Klimatske naprave v cestnih in železniških vozilih:
8601 10 00 - 8601 20 00
8602 10 00 - 8602 90 00
8603 10 00 - 8603 90 00
8605 00 00
8606 20 00
8701 20 10 - 8701 90 90
8702 10 11 - 8702 90 90
8703 10 11 - 8703 90 90
8704 10 10 - 8704 90 00
8705 10 00 - 8705 90 90
8706 00 11 - 8706 00 99
2. Gospodinjske in komercialne hladilne, zamrzovalne in klimatske naprave ter toplotne
črpalke:
Hladilniki:
8418 10 10 - 8418 29 00
8418 50 11 - 8418 50 99
8418 61 10 - 8418 69 99
Zamrzovalniki:
8418 10 10 - 8418 29 00
8418 30 10 - 8418 30 99
8418 40 10 - 8418 40 99
8418 50 11 - 8418 50 99
8418 61 10 - 8418 61 90
8418 69 10 - 8418 69 99
Naprave za dehidriranje:
8415 10 10 - 8415 83 90
8479 60 00
8479 89 10
8479 89 98
Vodni hladilniki in naprave za utekočinjenje plinov:
8419 60 00
8419 89 98
Naprave za pripravo ledu:
8418 10 10 - 8418 29 00
8418 30 10 - 8418 30 99
8418 40 10 - 8418 40 99
8418 50 11 - 8418 50 99
8418 61 10 - 8418 61 90
8418 69 10 - 8418 69 99
Klimatske naprave in toplotne črpalke:
8415 10 10 - 8415 83 90
8418 61 10 - 8418 61 90
8418 69 10 - 8418 69 99
23
8418 99 10 - 8418 99 90
3. Proizvodi, ki vsebujejo aerosole, razen tistih, ki se jih rabi v zdravstvene namene:
Živila (prehrambeni proizvodi):
0404 90 21 - 0404 90 89
1517 90 10 - 1517 90 99
2106 90 92
2106 90 98
Barve in laki, pripravljene disperzije pigmentov in barvil:
3208 10 10 - 3208 10 90
3208 20 10 - 3208 20 90
3208 90 11 - 3208 90 99
3209 10 00 - 3209 90 00
3210 00 10 - 3210 00 90
3212 90 90
Parfumerijski, kozmetični in toaletni preparati:
3303 00 10 - 3303 00 90
3304 30 00
3304 99 00
3305 10 00 - 3305 90 90
3306 10 00 - 3306 90 00
3307 10 00 - 3307 30 00
3307 49 00
3307 90 00
Površinsko aktivna sredstva:
3402 20 20 - 3402 20 90
Mazalni preparati:
2710 19 31
2710 19 99
3403 11 00
3403 19 10 - 3403 19 99
3403 91 00
3403 99 10 - 3403 99 90
Gospodinjska čistila:
3405 10 00
3405 20 00
3405 30 00
3405 40 00
3405 90 10 - 3405 90 90
Proizvodi iz vnetljivih snovi:
3606 10 00
Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi idr.:
3808 10 10 - 3808 10 90
3808 20 10 - 3808 20 80
3808 30 11 - 3808 30 90
3808 40 10 - 3808 40 90
3808 90 10 - 3808 90 90
Preparati za dodelavo idr.:
3809 10 10 - 3809 10 90
3809 91 00 - 3809 93 00
24
Preparati in polnila za gašenje požara, napolnjene granate za gašenje požara:
3813 00 00
Organska sestavljena topila:
3814 00 10 - 3814 00 90
Pripravljene tekočine za odtajanje:
3820 00 00
Preparati kemijske in sorodnih industrij:
3824 90 10
3824 90 35
3824 90 40
3824 90 45 - 3824 90 95
Silikoni v primarnih oblikah:
3910 00 00
Orožje (pršila):
9304 00 00
4. Prenosni gasilni aparati:
8424 10 10 - 8424 10 99
5. Izolacijske plošče, folije, cevi, tulci:
3917 21 10 - 3917 40 90
3920 10 23 - 3920 99 90
3921 11 00 - 3921 90 90
3925 10 00 - 3925 90 80
3926 90 10 - 3926 90 99
6. Polimerni materiali:
3901 10 10 - 3911 90 99
 
 
 
{{chem-stub}}
[[Kategorija:Plini]]