Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

odstranjeni 3 zlogi ,  pred 13 leti
m
Veliko libertarnih socialistov je videlo nasilno revolucijo kot nujno fazo v ukinjanju kapitalistične družbe. Med mnogimi zagovorniki nujnosti uporabe nasilja je tako [[Errico Malatesta]] zapisal: "Naša težnja in naš cilj je, da naj bi vsakdo postal družbeno zaveden in učinkovit; a dosega tega smotra terja, da vsakomur zagotovimo sredstva za življenje in razvoj, torej je nujno - kajti drugače ne gre - z nasiljem uničiti nasilje, ki delavcem zanika ta sredstva."<ref>Umanità Nova, n. 125, September 6, 1921 - angleški prevod na spletni strani [http://flag.blackened.net/revolt/anarchists/malatesta/rev_haste.html The revolutionary haste by Errico Malatesta].</ref>
 
Nasproti temu imamo [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhona]] (kinekateri ga nekateri smatrajo za "očeta anarhizma"), ki se je postavil na stran nenasilne [[revolucija|revolucije]]. Razvoj v smeri nasilnega delovanja anarhistov se deloma veže na pogoste pokole nad komunami, organiziranimi po Proudhonovih načelih. V teh razmerah so anarho-komunisti začutili potrebo po bolj siloviti obrambi ter zaščiti lastnih interesov nasproti restrikcijam lastnikom in posestnikom, s katerimi so bili v sporu.
 
Tudi danes so dejavna mnoga nenasilna anarhistična gibanja, npr. BAAM, Hrana, ne bombe (Food Not Bombs) in Anarhistični črni križ.
1.748

urejanj