Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

m
Namesto držav, libertarni socialisti terjajo možnost, da se organizirajo v prostovoljne institucije (ponavadi jih imenujejo [[kolektiv|kolektivi]], komune ali zveze [syndicates]), ki se pri odločanju naslanjajo na [[direktna demokracija|neposredno demokracijo]] ali [[konsenz]]. Nekateri zagovarjajo kombinacijo teh institucij in se nadalje zavzemajo za izmenjujoče delegate v skupne organe federacije, ki se jim lahko prekliče mandat. Spet drugi so izražali ostro kritiko federativne ureditve, razen tega pa so tovrstni sistemi redko dejansko zaživeli. Španski anarhizem npr. nudi primer takšnih federacij v praksi. Med sodobne primere libertarno socialističnih organizacijskih modelov in modelov odločanja štejemo zapatistične svete dobrega vladanja in globalno mrežo [[Indymedia]] (slednja je prisotna v 45 državah na 6 celinah). Razen tega poznamo tisoče arhaičnih in staroselskih družb po svetu, katerih politične in ekonomske ureditve so zelo blizu anarhističnim oziroma libertarno socialističnim idealom; vsaka teh ureditev je edinstvena in tudi prilagojena specifični kulturi, v kateri je nastala. Libertarci v tej raznolikosti delovanja, ki ga vendar družijo skupni principi, vidijo dokaz obstojnosti in življenjskosti, kakor tudi fleksibilnosti in moči svojih načel.
 
V nasprotju z razširjenim mnenjem, libertarni socializem ni povezan z izročilom utopičnih gibanj, saj se je v svoji zgodovini izogibal trdnim teoretskim analizam in napovedim o zaželeni oziroma verjetni podobi bodoče družbe. Njegova tradicija se navezuje na postavko, da se tovrstnih odločitev ne da sprejemati vnaprej, marveč se do njih pride skozi boj, napore in eksperimentiranje, da bi lahko bila pot do rešitve lahko bila demokratična in organska. Smer prizadevanj in bojevanja naj bi temeljila na uveljavljnih zgodovninskih primerih.
 
Simpatizerji pogosto predstavljajo to osrediščenost na raziskovanje mimo predeterminiranja kot veliko prednost libertarnega socializma. Ob tem izpostavljajo, da uspešnost naravoslovne znanstvene razlage sveta leži v znanstvenih metodah ter v naravnanosti na odprto racionalno odkrivanje, ne pa toliko v zaključkih, do katerih se dokoplje - temu nato zoperstavijo tradicionalne dogmatske razlage naravnih fenomenov, ki so se izkazale za takorekoč neuporabne pri razlaganju sveta.
1.748

urejanj