Libertarni socializem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 33:
le-ta za libertarno socialistično misel pomeni obliko zatiranja.
Namesto držav, libertarni socialisti terjajo možnost, da se organizirajo v prostovoljne institucije (ponavadi jih imenujejo [[kolektiv|kolektivi]], komune ali zveze [syndicates]), ki se pri odločanju naslanjajo na [[direktna demokracija|neposredno demokracijo]] ali [[konsenz]]. Nekateri zagovarjajo kombinacijo teh institucij in se nadalje zavzemajo za izmenjujoče delegate v skupne organe federacije, ki se jim lahko prekliče mandat. Spet drugi so izražali ostro kritiko federativne ureditve, razen tega pa so tovrstni sistemi redko dejansko zaživeli. Španski anarhizem npr. nudi primer takšnih federacij v praksi. Med sodobne primere libertarno socialističnih organizacijskih modelov in modelov odločanja štejemo zapatistične svete dobrega vladanja in globalno mrežo [[Indymedia]] (slednja je prisotna v 45 državah na 6 celinah). Razen tega poznamo tisoče arhaičnih in staroselskih družb po svetu, katerih politične in ekonomske ureditve so zelo blizu anarhističnim oziroma libertarno socialističnim idealom; vsaka teh ureditev je edinstvena in tudi prilagojena specifični kulturi, v kateri je nastala. Libertarci v tej raznolikosti delovanja, ki ga vendar družijo skupni principi, vidijo dokaz obstojnosti in življenjskosti, kakor tudi fleksibilnosti in moči svojih načel.
V nasprotju z razširjenim mnenjem, libertarni socializem ni povezan z izročilom utopičnih gibanj, saj se je v svoji zgodovini izogibal trdnim teoretskim analizam in napovedim o zaželeni oziroma verjetni podobi bodoče družbe. Njegova tradicija se navezuje na postavko, da se tovrstnih odločitev ne da sprejemati vnaprej, marveč se do njih pride skozi boj, napore in eksperimentiranje, da bi pot do rešitve lahko bila demokratična in organska. Smer bojevanja naj bi temeljila na uveljavljnih zgodovninskih primerih.
Vrstica 44:
Kljub temu pa pogosteje zasledimo nasprotovanje obstoju držav oziroma [[vlada|vlad]]; in v preteklosti so mnogi celo zavračali možnost, da bi se zagovarjali na sodišču, saj so raje izbrali, da jih zapro ali celo usmrtijo, kot da bi participirali v prisiljevalskih državnih institucijah.
===Nasilne in nenasilne poti===
| |||