Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

m
 
==Pregled==
 
===Terminološka opomba===
V ZDA in v anglosaškem prostoru termin "libertarian" (ki ga slovenimo "libertaren", "libertarec") ponavadi povezujejo s svetovnim nazorom libertarizma/libertarianizma, ki temelji na ideji blagodejnosti svobodnega trga, ter z istoimensko stranko, ki tam deluje. Tako bi mnogim američanom besedna zveza "libertarni socializem" zvenela kot nekonsistentna. (Odtod tudi raba teh besed v povezavi z deregulacijo in privatizacijo javnih storitev v slovenskem prostoru v nekaterih prevedenih publikacijah {{COBISS|ID=220884480}} in v javnosti. [http://www.libertarni-klub.org/dyn/index.php] )
 
Toda prvi, ki se je oklical za "libertarca" je bil Joseph Déjacque, <ref>[http://joseph.dejacque.free.fr/ecrits/lettreapjp.htm De l'être-humain mâle et femelle - Lettre à P.J. Proudhon par Joseph Déjacque] (v [[francoščina|francoščini]])</ref> zgodnji francoski anarhični komunist. Besedi "libertarec" in "libertaren" izvirata iz francoske besede "libertaire" (sopomenka besedama "anarhičen", "anarhističen"), ki so jo uporabljali, da bi se izognili zakonski prepovedi anarhističnih publikacij v tedanji Franciji. Znotraj evropskega socialističnega gibanja se je prilastek "libertaren" običajno nanašal na posameznike, ki so zavračali državni socializem - kot npr. [[Mihail Bakunin]].
 
 
===Sorodnosti in nasprotja===
Libertarni socialisti večinoma trdijo, da se lahko socialstična družba razvije in tudi obstane brez prisile. [[anarhični sindikalizem|Anarhični sindikalisti]] so prepričani, da bi sindikalizem, direktna akcija in množično organiziranje svobodnih individuov negirala kapitalizem, ki se v nasprotju s tem ohranja skozi prisilo. (NB, libertarni kapitalisti zavračajo prepričanje, da kapitalizem za svoj obstoj terja prisilo, enako goreče, kakor libertarni socialisti s svoje strani zavračajo prepričanje o neizbežnosti prisile za obstoj socializma.)
 
1.748

urejanj