Libertarni socializem: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
'''Libertarni socializem''' zajema skupino [[politikapolitična teorija|političnih teorij]] in [[svetovni nazor|svetovnih nazorov]], ki si kot cilj postavljajo ustvarjanje družbe brez političnih, ekonomskih ali siceršnjih socialnih hierarhij - družbe, v kateri posameznice/-iki prostovoljno sodelujejo kot enake/-i. Ta cilj bi naj dosegli z ukinitvijo zasebne lastnine oziroma z omogočanjem neposredne kontrole nad produkcijskimi sredstvi delavskemu razredu in ostalim slojem brez lastnine. Razen tega so njegovi zagovorniki trdili, da je libertarni socializem miselna tendenca, ki omogoča identifikacijo, kritiziranje in praktično demontažo nelegitimne avtoritete v vseh vidikih družbenega življenja.
Sem sodi tudi prepričanje, da "izvajanje oblasti v kakršnibodi institucionalizirani obliki - ekonomski, politični ali spolni - brutalizira tako tistega, ki oblast izvaja, kakor tistega, nad katerim se izvaja."<ref>Martha A. Ackelsberg, Free Women of Spain, p. 41</ref>
 
 
===Nasilne in nenasilne poti===
Veliko libertarnih socialistov je videlo nasilno revolucijo kot nujno fazo v ukinjanju kapitalistične družbe. Med mnogimi zagovorniki nujnosti uporabe nasilja je tako [[Errico Malatesta]] zapisal: "Naša težnja in naš cilj je, da naj bi vsakdo postal družbeno zaveden in učinkovit; a dosega tega smotra terja, da vsakomur zagotovimo sredstva za življenje in razvoj, torej je nujno - kajti drugače ne gre - z nasiljem uničiti nasilje, ki delavcem zanika ta sredstva."<ref>[[Umanità Nova]], n. 125, September 6, 1921 - angleški prevod na spletni strani [http://flag.blackened.net/revolt/anarchists/malatesta/rev_haste.html The revolutionary haste by Errico Malatesta].</ref>
 
Nasproti temu imamo [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhona]] (ki ga nekateri smatrajo za "očeta anarhizma"), ki se je postavil na stran nenasilne [[revolucija|revolucije]]. Razvoj v smeri nasilnega delovanja anarhistov se deloma veže na pogoste pokole nad komunami, organiziranimi po Proudhonovih načelih. V teh razmerah so anarho-komunisti začutili potrebo po bolj siloviti obrambi ter zaščiti lastnih interesov nasproti restrikcijam lastnikom in posestnikom, s katerimi so bili v sporu.
1.748

urejanj