Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota: Razlika med redakcijama

Na kraju, kjer je soboška katoliška [[cerkev]], posvečena [[Sveti Miklavž|sv. Nikolaju]] ([[Miklavž]]u), naj bi stal v 2. in 3. stoletju rimski [[pogan]]ski tempeltempelj in okrog njega naj bi bilo [[pokopališče]]. Majhna vzpetina, na kateri je zgrajena cerkev, je po mnenju mnogih najlepši in najvišji prostor v Murski Soboti. Slovenci, ki so se naselili na tleh današnje Sobote, so sprejeli krščansko vero od [[Bavarci|Bavarcev]]. Leta [[796]] je bilo v [[Pipin]]ovem taboru nekje ob Donavi veliko posvetovanje, kako bi slovensko in bavarsko ljudstvo v [[Panonija|Panoniji]] pridobili za krščansko vero. [[Karel Veliki]] je namreč trikrat zaporedoma premagal divje Avare in zato se je odprlo misijonsko polje. Leta [[798]] se je solnograški [[škof]] Arno napotil med Slovence v Panonijo, kjer je poučeval Ijudstvo, posvečal cerkve in nastavljal [[duhovnik]]e.