Zeleni trdoživ: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Daft (pogovor | prispevki)
m dodane notranje povezave
TadejM (pogovor | prispevki)
razširil, dodal taksonomko, ktgr in iw
Vrstica 1:
{{Taksonomka
'''Zeleni trdoživ''' živi v ribnikih, jezerih, rekah, priterjen na vodne rastline ali drugo podlago. V telesnih celicah zelenega trdoživa živijo zelene alge. Svojemu partnerju dajejo hrano, v zameni dobijo [[Ogljikov dioksid|oglikov dioksid]], ki nastaja pri dihanju trdoživa in iztrbke, ki vsebujejo mineralne snovi, potrebne za [[fotosinteza|fotosintezo]]. Tak med vrstni odnos imenujemo sožitje ali [[simbioza]].
| color = pink
| name = ''Hydra viridis''
| image_width = 250px
| image_caption =
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Cnidaria]] (ožigalkarji)
| classis = [[Hydrozoa]] (trdoživnjaki)
| ordo = [[Hydroida]]
| familia = [[Hydridae]]
| genus = [[Hydra (genus)|Hydra]]
| species = '''''H. viridis'''''
| binomial = ''Hydra viridis''
}
 
'''Zeleni trdoživ''', z [[znanstveno ime|znanstvenim imenom]] '''''Hydra viridis''''' ali tudi ''Chlorohydra viridis'', je vrsta [[hidra (rod)|trdoživ]]a, ki živi na večini območij zmernega podnebnega pasu. Gre za pogost organizem, ki ga lahko najdemo v stoječih vodah od zgodnje pomladi do pozne jeseni, pritrjenega na liste in spodnje strani stebel vodnih rastlin. Značilno zeleno barvo mu dajejo enocelične [[alge]] [[Chlorella]] v celicah [[gastrodermis]]a, s katerimi živi v simbiozi. Od njih dobi organske snovi, s katerimi se prehranjuje, alge pa v zameno dobijo za [[fotosinteza|fotosintezo]] potreben [[ogljikov dioksid], ki nastaja pri [[celično dihanje|celičnem dihanju]], in odpadne produkte presnove. Zato je zeleni trdoživ na splošno manj plenilski kot aposimbiotske vrste trdoživov.
 
[[Kategorija:Ožigalkarji]]
 
[[en:Hydra viridis]]
[[it:Chlorohydra viridissima]]