Večplodna nosečnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
še nekaj številk |
||
Vrstica 2:
'''Mnogoplodna nosečnost''' je vrsta [[nosečnost]]i, ko pa je [[Plod (medicina)|plodov]] več. Pojav (z imenom mnogoplodna brejost) je znan tudi pri samicah drugih sesalcev.
Mnogoplodna nosečnost temelji na hkratni oploditvi dveh ali več hkrati dozorelih jajčnih celic ali na razdelitvi ene oplojene jajčne celice. Danes nastane večina večplodnih nosečnosti zaradi zdravljenja [[neplodnost]]i.
Glede na število plodov govorimo o dvojčkih, trojčkih, četverčkih... Najbolj pogosto so rojeni dvojčki, znani pa so primeri živorojenih osmerčkov. Največje število preživelih mnogorojencev so sedmerčki, ki so se rodili leta 1998 v Teksasu. Prvič so preživeli šesterčki v Južnoafriški republiki leta 1974. V Sloveniji so <!--leta ?? na Dolenjskem--> preživeli in odrasli četvorčki.▼
== Število in pogostnost ==
▲Glede na število plodov govorimo o dvojčkih, trojčkih, četverčkih... Najbolj pogosto so rojeni dvojčki, znani pa so primeri živorojenih osmerčkov. Največje število preživelih mnogorojencev so sedmerčki, ki so se sicer rodili leta 1998 v Teksasu kot osmerčki, vendar najmanjši otrok ni preživel. Prvič so preživeli šesterčki v Južnoafriški republiki leta 1974. V Sloveniji so <!--leta ?? na Dolenjskem--> preživeli in odrasli četvorčki.
V Sloveniji je bilo leta 2001 rojenih 16886 enojčkov, 519 dvojčkov in 12 trojčkov.[http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/33-PIS_2001.pdf]
V splošnem je število dvojčkov približno 1/89 števila enočkov, trojčki pa 1/89 števila dvojčkov (približno enkrat na 8000 rojstev), četverčki (približno enkrat 70.000) in tako naprej (''[[Hellinov zakon]]''). Zadnja leta se število mnogoplodnih nosečnosti povečuje.
== Zunanje povezave ==
| |||