Interval (glasba): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 22:
** '''mali''' in '''veliki''' intervali so sekunda, terca, seksta, septima (in nona, decima, tercdecima,...)
** '''zmanjšani''' in '''zvečani''' so lahko vsi intervali z izjemo ''prime'', ki ne more biti zmanjšana
V akustičnem smislu lahko intervale delimo v 2 skupini, '''''konsonance''''' in '''''disonance'''''. Disonančni intervali nosijo napetost in težijo k razvezu v konsonančni interval.▼
* '''''[[konsonanca|konsonančni]]''''' intervali:▼
** '''popolne konsonance''': č1, č5, č8▼
** '''nepopolne konsonance''': m/v3, m/v6▼
* '''''[[disonanca|disonančni]]''''' intervali: m/v2, č4, m/v7, m/v9...; vsi zvečani in zmanjšani intervali z izjemo zm2▼
Interval '''zv4''' oziroma v [[enharmonija|enharmonskem]] smislu '''zm5''' obsega polovico oktave. V obdobju [[srednji vek|srednjega veka]] in [[renesansa|renesanse]] so ga imenovali »'''diabolus'''« (''hudičev interval'') ali '''tritonus''' (obsega 3 cele tone), predstavljal pa je največjo disonanco. Njegova uporaba je bila v skladu s pravili [[kontrapunkt]]a odločno prepovedana. V [[20. stoletje|20. stoletju]] je to ključni interval [[jazz]]ovske glasbe.▼
Znotraj ene oktave tvorimo 22 različnih intervalov tako, da se ton ne ponovi (izvzamemo č1 in č8)▼
Tona, ki sestavljata interval lahko slišimo hkrati, zaporedno navzgor ali zaporedno navzdol.▼
== Intervali glede na tonske uglasitve ==▼
[[akustika|Akustično]] intervale izračunavamo glede na razmerja med [[frekvenca]]mi določenih tonov. Na primer, 2:1 za oktavo, ker je frekvenca zgornjega tona 2-kratna vrednost frekvence spodnjega tona. Za namene merjenja intervalov, ki niso v sistemu [[temperirane uglasitev|temperirane uglasive]], s poudarkom na neevropski glasbi, je oktava konvencionalno razdeljena na 1200 [[cent (akustika)|cent]]ov s poltonsko vrednostjo 100 centov. S tako razdelitvijo ima npr. mala terca 300 centov pri temperirani uglasitvi, 294 centov pri [[pitagorejska uglasitev|pitagorejski]] in 316 pri [[naravna uglasitev|naravni uglasitvi]]. Manjša, kot so števila v intervalnem razmerju (ulomek), bolj konsonančen je interval. Najbolj konsonančen interval poleg prime (1/1) je oktava (2/1), sledijo č5 (3/2), č4 (4/3, čeprav je evropska glasba ta interval dolgo tretirala kot disonanco), potem v6 (5/3), v3 (5/4), m.3 (6/5) itd. ▼
{{cleanup}}
== Koliko merijo intervali ==
Vrstica 92 ⟶ 109:
▲V akustičnem smislu lahko intervale delimo v 2 skupini, '''''konsonance''''' in '''''disonance'''''. Disonančni intervali nosijo napetost in težijo k razvezu v konsonančni interval.
▲* '''''[[konsonanca|konsonančni]]''''' intervali:
▲** '''popolne konsonance''': č1, č5, č8
▲** '''nepopolne konsonance''': m/v3, m/v6
▲* '''''[[disonanca|disonančni]]''''' intervali: m/v2, č4, m/v7, m/v9...; vsi zvečani in zmanjšani intervali z izjemo zm2
▲Interval '''zv4''' oziroma v [[enharmonija|enharmonskem]] smislu '''zm5''' obsega polovico oktave. V obdobju [[srednji vek|srednjega veka]] in [[renesansa|renesanse]] so ga imenovali »'''diabolus'''« (''hudičev interval'') ali '''tritonus''' (obsega 3 cele tone), predstavljal pa je največjo disonanco. Njegova uporaba je bila v skladu s pravili [[kontrapunkt]]a odločno prepovedana. V [[20. stoletje|20. stoletju]] je to ključni interval [[jazz]]ovske glasbe.
▲Znotraj ene oktave tvorimo 22 različnih intervalov tako, da se ton ne ponovi (izvzamemo č1 in č8)
▲Tona, ki sestavljata interval lahko slišimo hkrati, zaporedno navzgor ali zaporedno navzdol.
▲== Intervali glede na tonske uglasitve ==
▲[[akustika|Akustično]] intervale izračunavamo glede na razmerja med [[frekvenca]]mi določenih tonov. Na primer, 2:1 za oktavo, ker je frekvenca zgornjega tona 2-kratna vrednost frekvence spodnjega tona. Za namene merjenja intervalov, ki niso v sistemu [[temperirane uglasitev|temperirane uglasive]], s poudarkom na neevropski glasbi, je oktava konvencionalno razdeljena na 1200 [[cent (akustika)|cent]]ov s poltonsko vrednostjo 100 centov. S tako razdelitvijo ima npr. mala terca 300 centov pri temperirani uglasitvi, 294 centov pri [[pitagorejska uglasitev|pitagorejski]] in 316 pri [[naravna uglasitev|naravni uglasitvi]]. Manjša, kot so števila v intervalnem razmerju (ulomek), bolj konsonančen je interval. Najbolj konsonančen interval poleg prime (1/1) je oktava (2/1), sledijo č5 (3/2), č4 (4/3, čeprav je evropska glasba ta interval dolgo tretirala kot disonanco), potem v6 (5/3), v3 (5/4), m.3 (6/5) itd.
== Glej tudi ==
| |||