Narodni muzej Slovenije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
m pp
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
Cesar [[Franc Jožef]] je leta [[1882]] dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum« (v čast prestolonaslednika), naslednje leto pa je sam položil temeljni kamen današnje muzejske stavbe. Temu dogodku je priča tudi spominska plošča v vhodni avli. Stavba je bila zgrajena leta [[1885]] v [[neorenesansa|neorenesančnem]] slogu, po načrtih slovenskega [[arhitekt]]a [[Vilijem Treo|Vilijema Trea]]. Istočasno je bil urejen tudi park pred muzejem. Leta [[1904]] je bil vanj postavljen kip [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] (delo [[Alojzij Gangl|Alojzija Gangla]]). Vhodni portal muzeja krasijo štirje kipi, ki upodabljajo [[umetnost]], [[zgodovina|zgodovino]], [[naravoslovje]] in delo. Stropne poslikave v [[muzej]]u sta prispevala [[Janez Šubic]] in [[Jurij Šubic]]. Na ograji stopnišča, ki vodi v 1. nadstropje, so kipi osmih muz, 4 liki na stropni poslikavi nad stopniščem pa predstavljajo prispodobe za [[arheologija|arheologijo]], umetnost, zgodovino in naravoslovje.
 
Muzej je bil za javnost odprt leta [[1888]], leta [[1921]] pa se je ''Kranjski deželni muzej - »Rudolfinum«'' preimenoval v ''Narodni muzej''. Leta [[1933]] je muzej odstopil [[Narodna galerija Ljubljana|Narodni galeriji]] velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so [[Vače|vaška]] [[situla]], [[drevakdeblak]] ali ''deblakmonoksil'',''izdolbenec'',''drevak'') iz časa [[mostiščarji|mostiščarjev]], egipčanska [[mumija]] in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta [[1991]] je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta [[2006]] pa je bil odprt [[lapidarij]] v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta [[1997]] pa je bila ustanova preimenovana v ''Narodni muzej Slovenije''.
 
== Glej tudi ==