Vesolje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnjeno |
||
Vrstica 1:
'''Vesólje''' ali '''vsemírje''' je [[pojem]], s katerim so v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] imenovali celotni [[prostor-čas|prostorsko-časovni]] [[kontinuum]], v katerem živimo skupaj s [[snov]]jo in [[energija|energijo]], in smo tudi sami snovni. V tem smislu v največjem [[merilo|merilu]] poskuša razumeti Vesolje [[kozmologija]] - [[znanost]], ki se je razvila iz [[astronomija|astronomije]] in [[fizika|fizike]]. V drugi polovici 20. stoletja je razvoj [[opazovalna kozmologija|opazovalne kozmologije]], imenovane tudi [[fizikalna kozmologija]], razdelil pomen [[beseda|besede]] '''Vesolje''' med opazovalnimi in [[teoretična kozmologija|teoretičnimi kozmologi]]. V opazovalni kozmologiji po navadi opuščajo upanje opazovanja celotnega prostorsko-časovnega kontinuuma, teoretični kozmologi pa niso izgubili upanja najti najbolj razumljiva razmišljanja za modeliranje celotnega prostora-časa, navkljub velikim težavam pri predstavljanju kakršnekoli izkustvene zvezanosti s takšnimi razmišljanji in tveganosti preiti v [[matafizika|metafiziko]].▼
▲ali '''vsemírje''' je [[pojem]], s katerim so v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] imenovali celotni [[prostor-čas|prostorsko-časovni]] [[kontinuum]], v katerem živimo skupaj s [[snov]]jo in [[energija|energijo]], in smo tudi sami snovni. V tem smislu v največjem [[merilo|merilu]] poskuša razumeti Vesolje [[kozmologija]] - [[znanost]], ki se je razvila iz [[astronomija|astronomije]] in [[fizika|fizike]]. V drugi polovici 20. stoletja je razvoj [[opazovalna kozmologija|opazovalne kozmologije]], imenovane tudi [[fizikalna kozmologija]], razdelil pomen [[beseda|besede]] '''Vesolje''' med opazovalnimi in [[teoretična kozmologija|teoretičnimi kozmologi]]. V opazovalni kozmologiji po navadi opuščajo upanje opazovanja celotnega prostorsko-časovnega kontinuuma, teoretični kozmologi pa niso izgubili upanja najti najbolj razumljiva razmišljanja za modeliranje celotnega prostora-časa, navkljub velikim težavam pri predstavljanju kakršnekoli izkustvene zvezanosti s takšnimi razmišljanji in tveganosti preiti v [[matafizika|metafiziko]].
[[Slika:Universum.jpg|thumb|250px|right|Znana prispodoba Vesolja. C. Flammarion, lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998]]
|