Skupinsko postopno gospodarjenje: Razlika med redakcijama

Kot rečeno, drevje začnemo sekati v manjših skupinicah, za katere ugotovimo, da so sečno zrele. Okoliško drevje je manjših [[dimenzija|dimenzij]] in počaka, da se bomo čez nekaj let vrnili in razširili rob skupinice. Preden se lotimo sečnje skupinice, moramo zagotoviti, da pade dovolj semena iz katerega bo zrasla naslednja [[generacija]] gozda. Skozi leta s pametnim izborom začetnih skupinic [[pomladitvena sečnja|pomladimo]] celotni gozd. Tam, kjer smo začeli s sečnjo, pa lahko že imamo sečno zrel gozd. Navadno v praksi temu ni tako, saj načrtovanje ni tako šablonsko, ampak je prepuščeno [[uvid]]u gozdarja v gozd.

Skupinice, če je možno, širimo v smeri, ki je nasprotna smeri prevladujočih vetrov. Širimo jih tudi tako, da so poškodbe pri [[spravilo lesa|spravilu]] posekanega lesa minimalne. Vedno vlačimo les skozi gozd, ki je dimenzijsko dovolj močan, da ga ne uničimo. Skozi [[razvojne faze gozda|razvojne faze]] [[vznik]]a, [[mladje|mladja]], [[gošča|gošče]] in [[letvenjak]]a ( od 0 pa do okoli 20 let star gozd v povprečju ), ne vlačimo lesa. Najbolj ugodno je začeti s sečnjami v stičiščih dveh vlak na pobočju, kjer kasneje z leti širimo pomlajevalno površino med vlakama naprej.