Logika: Razlika med redakcijama

[[Aristotel]] je utemeljitelj logike. Njegovi t.i. logiški spisi (njegovo osrednje logiško delo je [[''O razlaganju'']] grško [[''Peri Hermeneias'']]) se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot [[znanost]] o pravilnem sklepanju od [[sofistika|sofistike]], grškega miselnega gibanja, ki se je pogosto posluževalo [[paradoks|paradoksov]] in prikritih zmotah v argumentih[[argument]]ih.

[[Sholastika]] je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni ''logika terminov'', [[silogistika]] ali [[A-sistem]].

Najpomembnejša moderna logika sta [[Gottlob Frege]] in [[Bertrand Russell]]. Utemeljila sta [[propozicijska logika|propozicijsko logiko]], logiko, ki z razliko od Aristotelove logike ne operira s ''termini'', temveč s propozicijami[[propozicija]]mi, s ''stavki''. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametikih zasledimo že v [[stoiki|stoiški]] logiki.

Sodbnejši logiški sistemi so ponavadi utemeljeni na opustitvi nekaterih [[aksiom|aksiomov]] iz starejših logiških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti[[intenzionalnost]]i.