'''Amoniti''' ([[znanstveno ime]] '''Ammonoidea''') so [[izumrtje|izumrla]] skupna morskih živali, in sicer [[podrazred (biologija)|podrazred]] '''Ammonoidea''' v [[razred (biologija)|razredu]] [[Cephalopoda]] (glavonožci), [[deblo (biologija)|deblo]] [[Mollusca]] (mehkužci). So odlični [[fosilni kazalniki]] in pogosto omogočijo povezati plast, v kateri so najdeni, s specifičnimi [[geološka časovna lestvica|geološkimi časovnimi obdobji]]. Najbližji sorodnik amonitov najverjetneje ni sodobni (po videzu podobni) ''[[Nautilus]]'', temveč podrazred [[Coleoidea]] ([[hobotnica]], [[ligenj]] in [[sipa]]). Njihove [fosil]]ne lupine imajo navadno obliko planispiral, nekatere pa so tudi polžasto zavite ali niso spiralne (»heteromorfi«). Po spiralni obliki so tudi dobili svoje ime, saj spominjajo na [[oven|ovnove]] rogove. [[Plinij Starejši]] (umrl pri Pompejih leta 79 n. št.) jih je namreč imenoval ''ammonis cornua'' (»rogovi Amona«), sajo so egipčanskega boga [[Amon]]a navadno upodabljali z ovnovimi rogovi.<ref>''[[Naravna zgodovina (Plinij)|Naravna zgodovina]]'' 37.40.167. Plinij.</ref> Ime rodov amonitov s pogosto konča s ''ceras'', kar po [[stara grščina|grško]] (κέρας) pomeni »rog« (npr. ''Pleuroceras'').
Večina amonitov je bila majhna, nekateri pa so imeli premer do 2 metra. Bili so zelo pogost plen [[pleziozaver|pleziozavrov]] in [[ihtiozaver|ihtiozavrov]]. Imeli so lupino, ki je bila pri večjih amonitih debela do 5 centimetrov. Imeli so od 20 do 1800 kratkih lovk, ki so bile luskinaste ali pa poraščene z zelo redkimi kocinami.
