Individualizem: razlika med redakcijama

dodanih 2.764 zlogov ,  pred 16 leti
konc prevoda, prosim lektoriranje, pa slog
(delo na cesti)
 
(konc prevoda, prosim lektoriranje, pa slog)
Družbene skupine se lahko razlikujejo do te mere, da dosežejo dve skrajnosti: "samo-ozirajoča" (individualistične in ozirajoč samo sami nase) ali "ozirajoče na druge" (za družbeno dobro usmerjeno razmišljanje). V okviru skupin, ki se ozirajo na mnenja drugih, obstajajo še skupnosti "krivde" (interno konzultiranje - sam sabo) in skupnosti "sramu" (eksterno konzultiranje - z drugimi), primer slednje je [[Japonska]].
 
Do katere stopnje so družbene skupine individualistične so raznolike od časa do časa in od države do države. Japonska družba je naprimer skupinsko usmerjena (npr. odločitve rajši kot individualno sprejemajo kot skupina), zato velja prepričanje, da imajo manj razvite osebnosti. Na popolnoma individualistični stopnji pa naj bi bila družba [[ZDA]] (obrekovalci so mnenja, da je razdrobljena), [[Evropa|evrospe]] družbe pa se nagibajo k družbenim iniciativam in bolj družbenemu delovanju.
{{working}}
 
 
[[J.K. Galbraith]] je naredil klasično primerjavo med privatnim bogastvom in javno bedo v ZDA in javnim bogastvom in privatno bedo v npr. Evropi, obstaja pa tudi povezava med stopnjo individualizma in družbenega posredovanja in obdavčenja.
 
Individualizem pogosto konstrastiramo z [[totalirizem|totalirizmom]] ali [[kolektivizem|kolektivizmom]], vendar je med obema skrajnostima tudi veliko "mešanih" družb (npr. [[Velika Britanija]] po drugi svetovni vojni). Prav tako mnogi kolektivisti (še posebej [[anarhizem|anarhisti]] in [[liberarni socializem|liberarni socialisti]]) poudarjajo velike razlike med liberarno usmerjenim kolektivizmom in totalirizmom.
 
Ideja individualizma je, da vsak posameznik sam ve kaj je najboljša rešitev, oblast ali družba pa se sme vmešati v najskrajnejših primerih (ali pa še takrat ne). Zaradi tega stališča individaulizem včasih asociiramo z [[inidivualistični anarhizem|individualističnim anarhizmom]], [[indeterminizem|indeterminizmom]] ali [[klasičen liberalizem|klasičnim liberalizmom]]. Argumente te vrste pogosto uporabljamo v debatah o državnem nadzoru industrije.
 
V času nastajanja ZDA se je na njeno ozemlje priselilo veliko pribežnikov iz Evrope, ki so bili preganjani zaradi svojih prepričanj, ki pa so v Evropi prišle v veljavo v [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]]. Te negativne izkušnje so ključno vplivale na osnovalce [[Ameriška ustava|ameriške ustave]] (Jeffersonovi demokratski-republikanci so bili mnenja, da bi morali osebne pravice zagotoviti v ustavi; to je vodilo do zakona o človeškovih pravicah)).
 
V nekaterih družbah imajo o indivializmu slabo mnenje in ga povezujejo s sebičnostjo. tako na Japonskem obsojajo individualistine odločitve, ki jih imajo za nekašno "izdajo" tistih, do katerih imaš obveznosti, npr. družine ali podjetja. Evpropejci progosto kritizirajo odsotnost splošnega zdravstvenega zavarovanja v ZDA, ker nanj gledajo, kot zaščito proti bolezenim, za katere smo vsi enako dovzetni, ne pa kot posameznikovo odgovornost.
 
Takšne javne pobude naj bi bile dobre za družbo in dokaz, da preveč individualizma lahko posamezniku tudi škodi. Nasprotniki so mnenja, da lahko le-te tudi nenamerno škodujejo na področjih, ki naj bi jih zaščitile.
 
[[de:Individualismus]]
1.210

urejanj