Janez Kasijan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Sveti Janez Kasijan''', [[menih]] in ustanovitelj moškega in ženskega samostana[[samostan]]a v [[Marseille|Marseillu]], * okrog [[360]], v Skitiji (današnji [[Romunija|Romuniji]]) † [[430]]/[[435|35]].
'''Sveti Janez Kasijan'''
Janez Kasijan, menih in ustanovitelj moškega in ženskega samostana v Marseillu, * okrog 360, v Skitiji (današnji Romuniji) † 430/35.
 
== Biografija ==
Bil je učitelj zahodnega meništva.
 
Po rodu je bil Skit, se pravi Romun. Prejel je trdno klasično izobrazbo. Kot mladenič je odšel (leta 380) v Betlehem, kjer je postal menih. Nato je deset let živel v puščavi med egiptovskimi očeti. Od njih se loči v času origenističnih sporov in odide k Janezu Krizostomu (znan tudi kot Janez Zlatousti)[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Krizostom]] v Carigrad[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Carigrad]], kjer je posvečen v diakona. Nato odide v Rim[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Rim]] in nekaj časa biva tam. Okrog leta 461 se naseli v Marseillu, kjer ustanovi moški samostan svetega Viktorja in ženski samostan.
Bil je [[učitelj]] [[zahodno meništvo|zahodnega meništva]].
Po rodu je bil [[Skit]], se pravi [[Romun]]. Prejel je trdno [[klasična izobrazba|klasično izobrazbo]]. Kot mladenič je odšel (leta [[380]]) v [[Betlehem]], kjer je postal menih. Nato je deset let živel v [[puščava|puščavi]] med [[egiptovski očetje|egiptovskimi očeti]]. Od njih se loči v času [[Origen|origenističnih]] sporov in odide k [[Janezu KrizostomuKrizostom]]u (znan tudi kot Janez Zlatousti)[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Janez_Krizostom]] v Carigrad[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Carigrad]], kjer je posvečen v diakona[[diakon]]a. Nato odide v Rim[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Rim]] in nekaj časa biva tam. Okrog leta [[461]] se naseli v Marseillu, kjer ustanovi moški samostan [[sveti Viktor|svetega Viktorja]] in ženski samostan.
 
== Delo ==
 
Janez Kasijan prenavlja zahodno meništvo z vzhodnimi zgledi.
Dvoje njegovih del, napisanih v klasičnem jeziku, Instituta coenobiorum (Uredbe ali Statuti za samostane) in Collationes (Pogovori ali Dialogi), ki so jim sledili, predstavlja temeljno [[listina|listino]] meniškega življenja in duhovnosti[[duhovnost]]i.
V prvem delu je menihovo življenje do potankosti opisano (recimo meniška obleka, nočna molitev, skupno življenje in druge). Opisane so tudi [[greh|pregrehe]], in sicer osem pregreh (to je predvsem povzel od [[Evagrij Pontski|Pontskega]]; sorodno s katoliškimi sedmimi grehi). Največja od njih je [[naveličanost]] ali ''akedia''.
Drugo omenjeno Kasijanovo delo pa je pravzaprav [[dialog]] s prijatelji menihi. Gre za odmeve resničnih pogovorov - to Kasijan naredi za [[teologija|teologijo]] meništva oziroma kar [[znanost]].
Obe deli sta veliko prispevali k organizaciji in razvoju meništva na Zahodu.
 
Janez Kasijan ni najboljši v teološkem izražanju. Da bi se dokazal in popravil, naredi popravo debate z Avguštinom[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Avgu%C5%A1tin]] (imela sta namreč nesoglasje glede milosti in nemilosti).
== Teologija ==
 
Janez Kasijan ni najboljši v teološkem izražanju. Da bi se dokazal in popravil, naredi popravo debate z Avguštinom[[http://sl.wikipedia.org/wiki/Avgu%C5%A1tinSveti Avguštin|Avguštinom]] (imela sta namreč nesoglasje glede milosti[[milost]]i in nemilosti[[nemilost]]i).
 
Teme njegove teologije so:
- meniška [[popolnost]] - boj zoper [[skušnjava|skušnjav]], usmerjenost nasproti kreposti[[krepost]]i. Meniško življenje primerja z apostolskim[[apostol]]skim življenjem, z eksodusom[[eksodus]]om
- [[molitev]] - svetopisemske molitve, gre za premišljevanje o [[Sveto Pismo|Svetem pismu]], omenja problem [[svoboda|svobode]] in milosti[[milost]]i.
 
Tako na vzhodu kot na zahodu je Kasijan čaščen kot [[svetnik]].