Ognjeni ptič: Razlika med redakcijama

Zgodba '''ognjenega ptiča''' združuje dve ruski pravljici, zgodbo o dobrem ognjenem ptiču in pravljico o čarovniškem vladarju ''Kaščeju''. Ognjeni ptič, pisani simbol dobrote, se z zlobnim [[čarovnik]]om Kajščejem, [[ajd]]om z zelenimi kremplji, čigar urok spreminja vsa živa bitja v [[kamen]], bojuje za življenje mladega [[carjevič]]a Ivana. Ta se je zaljubil v eno od trinajstih okamenelih [[princesa|princes]] in tako prišel pod vpliv Kaščejeve moči. Le ognjeni ptič ve, kako zlomiti [[urok]]. Kaščejeve [[pošast]]i in njega samega vrti v peklenskem [[ples]]u, dokler onemogli ne popadajo. Nato ubije Kaščeja in odpre jajčasto skrinjico v kateri je ujeta njegova črna duša. Tedaj se urok razblini: ukleti čarovnikov vrt izgine, okameneli ljudje se povrnejo v življenje in deklice, ki jih je zlobni velikan imel v ujetništvu, so spet svobodne. Carjevič Ivan se lahko pridruži svoji oboževani carični.

 

Stravinski je po baletu priredil tri [[suita|suite]], prvo leta 1911, drugo [[1919]] in zadnjo leta [[1945]], ta različica je tudi največkrat izvedena na koncertnih odrih. Prve tri stavke je v suiti združil v enega in v njem pričaral vznemirljivo, nevarnosti in zlobnih urokov polno ozračje Kaščejevih vertov, v katerih se nenadoma pojavi ''Ognjeni ptič''. Sledi ples ukletih princes; njegovo zasanjano temo si je Stravinski izposodil izmed sto ruskih narodnih pesmi, ki jih je izdal njegov učitelj [[Nikolaj Rimski-Korsakov]]. Najbolj dinamičen stavek baleta je peklenski ples (''Danse infernale'') s [[sinkopa|sinkopirano]] temo, ki jo prvič predstavi [[fagot]]. Ta divja glasba že napoveduje nebrzdane izbruhe skladateljevega naslednjega baleta, ''Pomladnega obredja''. Kot umiritev pred koncem zazveni uspavanka in že se v [[pianissimo|pianissimu]] oglasi slovesna tema sklepne [[himna|himne]]. Melodija, ki izvira iz ruske ljudske [[melodika|melodike]], se stopnjuje v zanosen [[finale]].