Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

dodano, viri
(še)
(dodano, viri)
Josip Rastko Močnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: '''Rastko Močnik''') je diplomiral leta [[1968]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz [[sociologija|sociologije]] in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih [[1968]]-[[1970]] je bil časnikar pri dnevniku [[Delo]]. V letu [[1969]]-[[1970]] je študiral na podiplomskem študiju na [[:fr:École des hautes études en sciences sociales|École pratique des hautes études en sciences sociales]] v [[Pariz]]u, v letih [[1973]]-[[1975]] na [[:fr:École des hautes études en sciences sociales|École des hautes études en sciences sociales]] in študij dokončal pod mentorstvom [[:fr:Algirdas Julien Greimas|Algirdasa Greimasa]].
<!-- Vstavil :fr: za iztočnice, ki jih verjetno v sl: ne bo tako kmalu -->
Leta [[1983]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.<ref>Močnik, Rastko: ''Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. [COBISS.SI-ID 30056704]</ref> Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]].<ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, kisaj ta sociologije kot znanosti ne priznava</ref>. Od leta [[1970]] je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta [[1997]] [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].
 
V političnem življenju zrelih let je Močnik nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Opredelil se je do nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Nasprotoval je razbitju Jugoslavije<ref>Nasprotovanje razbitju Jugoslavije je po izjavi R.M. izraženo v manjši objavi v časniku [[Delo]], datum objave neznan</ref> (ne pa tudi v kasnejšem kontekstu [[Osamosvojitev slovenije|osamosvojitvi Slovenije]]). Javno pa je nasprotoval vstopu Slovenije v zvezo [[NATO]]<ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik, [[Mirovni institut]]; ponatisnjeno v: R. Mocnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Zalozba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>.
==Viri in opombe==
<references/>
1.689

urejanj